neskončno iskanje

spet črno bela slovenija

2012-02-08T11:46:00.005+01:00

ob jezeru

te dni imam občutek, kot da nikoli več ne bom šla v

gledališče

kino

opero

cankarjev dom

muzej

ali galerijo.

ker jih (kao) enostavno več ne bo.

po mojem mnenju je tole natolcevanje, kakšen pogreb kulture da imamo, malo pretirano.

in vem, v tem trenutku sem ožigosana s strani vseh, ki mislijo drugače.

in hkrati naj dodam, da nisem noben a-kulturnik oz. kulturofob, saj v kulturi sprva prostovoljno in kasneje za honorar, delam že več kot 15 let.

bliz' triglava

in še to - nisem noben janšist. dejstvo je, da je bilo krčenje ministrstev predvolilna obljuba vseh največjih strank. če ste jih volili, ste volili program.

I. ampak dejstvo je, da denarja ni (kje je, bodo debatirali drugi). in če je potrebno varčevati, je to tudi krčenje ministrstev.

lačni kruha in/ali brez denarja in/ali brez službe potrebujejo eksistencialne dobrine.

II. jože snoj je včeraj rekel - kultura bo preživela, vedno je. vse politične režime, vse hude čase.

III. nenazadnje - zakaj so naslednja imena dosegla mednarodno slavo?

janez lotrič

lila prap

miha mazzini

mitja okorn

ker so jih naši povzdigovali v zvezde? nasprotno.

mazzini se je sam izpisal iz društva slovenskih pisateljev, ker je bil mnenja, da jim je v breme.

Kako komentirate dejstvo "uspešen na tujem, (namerno) spregledan doma" … , da kot priznan avtor v tujini, doma niste deležni prave podpore ali pač?

Stanje doma samo pomeni, da sem samoten jezdec, da torej ne pripadam nobeni literarni kliki. Hkrati sem o porazdelitvi moči na domačem terenu večkrat pisal, recimo v seriji člankov z zgovornim naslovom Slovenska kulturniška laž, pa tudi v kolumnah za Planet Siol.net, skratka, zameril sem se vsem lokalnim mogotcem po vrsti. Poglejva zdajle to fenomenalno točkovanje. Najprej je treba povedati, da na splošno obstajata dve vrsti odločanja: a) javno in b) skrito. Javno pomeni, da tisti, ki odloča, sprejme tudi odgovornost. Skrito pa, da ustanoviš morje komisij, odborov, skupin, ki potem zasedajo in strogo znanstveno točkujejo, hkrati pa je rezultat vedno tak kot v primeru a, le brez odgovornosti. Slovenci smo veliki pristaši skritega odločanja, torej brez odgovornosti. Habilitacija na univerzi, recimo, je orgija točkovanja; med našo kulturniško srenjo pa tudi.

Zdaj pa poveživa odpor, ki ga establishment čuti do mene in možnost anonimnega točkovanja: imamo žirijo, ki lahko avtorju podeli največ 55 točk. Kako lahko zdaj nekdo moje celotno delo oceni s petimi točkami, torej daleč podpovprečno? Za doktorat sem preštudiral precej nevrologije in stvar je preprosta: možgani v primeru neokroglih številk zaokrožijo in izračunajo razliko. Razlika potem pomeni stopnje za pogajanje. Če nekaj stane 99 centov, potem se pogajamo po cent. Če 95, potem po 5 evrov. No, iz mojega rezultata je razvidno, da mi je neznani avtor hotel dati 0 točk, potem pa mu je bilo nerodno in se je izpogajal sam s sabo za prvo naslednjo stopnjo, torej 5 točk. Da ne bi bilo sumljivo.

potem je (bila) torej napaka v sistemu (nekdanjega) samostojnega kulturnega ministrstva, ne pa v tem, da ga danes ni oz. da je združeno z ostalimi resorji.

kultura v pravem pomenu besede s tem nima veze. to je tako, kot govoriti o Cerkvi kot organizaciji in o Cerkvi kot veri. dve različni stvari, ki pa ju večina pojmuje pod isto.

IV. tudi okolje in prostor sta bila ukinjena oz. prestavljena. ali kdo kaj "joka" čez eventuelno ukinitev vseh zavarovanih območij v sloveniji?

ne, ker te ukinitve najverjetneje ne bo, tako kot ne bo ukinitve pomembnih kulturnih inštitucij.

pa tudi zato ne, ker nas je, naravovarstvenih sodelavcev, neprimerno x-krat manj kot kulturnikov - pa potem daj na tehtnico pomembnost kulture in pomembnost varovanja okolja? ne rečem, da je prvo nepomembno, sploh ne, ampak drugo pa tudi ni tako zanemarljivo.

kultura bo, okolje bo, sta neminljiva

in lahko zaključim, da ministrstvo za kulturo bo - je pa odvisno od ministra in državnih sekretarjev, kako bo temu streženo oz. kako bo delovalo.

in ponovno - kultura v pravem pomenu besede s tem nima veze. to je tako, kot govoriti o Cerkvi kot organizaciji in o Cerkvi kot veri. dve različni stvari, ki pa ju večina pojmuje pod isto.

gremo zdaj na sprehod, deklamirat krst pri savici in zabrundat po jezeru bliz' triglava.

letošnji januar

2012-01-30T12:17:00.002+01:00

pa lanski december,
sta bila za našo družinico tako grozna,

da komaj čakamo februar.

ključne besede:

vida

bolnice, klinike

izvidiizvidiizvidi

jokjokjok

posegi, vnetja, okrevanja

dermatitisi,

gastritis,

hipoalbuminija,

diagnoze

sonde, recepti, napotnice,

dietediete,

menjave, terapije.

hranjenje

končno prišli na zeleno vejo,

kjer ne hujšamo več,

se pa pospešeno redimo.

vida je bojevnik v pravem pomenu besede.

tako kot vsi dojenčki.

želijo živeti!

nikoli več si ne želim česa podobnega.

nikomur ne privoščim česa podobnega.

hvala vsem za spodudo in dobre želje!

nekatere stvari je treba sovražiti?

2012-01-06T12:43:00.001+01:00

to je primer

surovega liberalizma

v (post)komunistični

demokratični

sloveniji:

nekatere stvari je treba sovražiti

slovenija brez takih cukrov?

OBphoto

po prijateljevanju z nemalo evrope v študentskih letih,
odkrivanju novih svetov onkraj velikih luž,
po mojem skromnem mnenju
težko najdeš državo,
kjer bi bila Cerkev bolj osovražena,
kot v naši mali deželici.

nenazadnje, današnji dan je v evropi večinoma dela prost dan. tako kot 8. december. pri nas večina folka še ve ne, kaj sploh se na ta dva dneva praznuje... važno je, da se samo udriha, udriha, udriha.

zakaj enostavno nismo takšni kot večina - religija, takšna ali drugačna, je življenjsko dejstvo. lahko jo obrajtaš, lahko pa ne. ni jo pa treba kar naprej sovražiti. tako črna pa tudi ni.

december allergo pejt stran!

2011-12-27T09:46:00.003+01:00

zdravniki pravijo desno,

paničarji pravijo levo,

da te pomirimo, pravijo tretji,

a najin glas pravi, do konca

OBphoto

a ni fino, ko človeka ena stvar tako prevzame, da jo dejansko naštudira dejansko čez noč.

recimo:

ko se zaljubiš in naštudiraš amavsemožno od tiste ene osebe

ko te prevzame en super dober komad in ga v tisti eni noči poslušaš milijonkrat

ko prebereš super dobro knjigo in imaš že naslednji dan celo kolekcijo tega avtorja na nočni omarici

ali pa,

a ni gozno,

ko tvoj otrok zboli, ko po neuspešnih obiskih pri zdravnikih nenazadnje sam ugotoviš, kaj mu fali, in to stvar naštudiraš v nulo.

to se je naredilo letošnjega decembra.

namreč. naš sonček je v začetku decembra že en mesec stagniral na teži, zadnja dva tedna celo izgubljal. vsi ostali znaki so bili običajni. razpoloženje, hranjenje, prebavljanje in izločanje.

v tem mesecu je vida do- in pre-živela preiskave, kakršnih sama nisem imela še nikoli:

UZ majhnih notranjih organčkov
EKG srčka
venski odvzem krvi
podroben pregled ostalih tekočin
dobila je celo infuzijo glukoze (danes po mojem mnenju nepotrebno, takrat pa zaželeno).

(mojih živcev, o ugibanju morebitnih rezultatov, ni potrebno posebej izpostavljati. še danes so skravžljani)

in
ko je vse pokazalo nulanulanula,
ko so me bele halje prepričevale, da zgolj štrajka pri žlici (kar je sicer res)

in

ko je končno ena zdravnica rekla,
da se alergije lahko sprožijo naknadno,
po takih in takih dogodkih,
mi je pribilo,

da smo alergični.

pomagala mi je tale stran
k reševanju problema pomaga najmanjši simptomček, ni vse samo v diagnozi.

alergični smo na mleko in krompir (verjetno tudi korenje, mogoče pa še kaj drugega). vse se je kazalo skorajda samo na teži, kožni simptomi so bili pa skorajda zanemarljivi. pik nobenih.

tako da sedaj, za božič, jem:
polento
riž in testenine
kosmiče
jabolka, marmelado, kruh
in
super (beri domače) meso.

vida, tako se mi dozdeva, okreva oz. dobiva na teži. jutri imamo ponovno snidenje z bloody vaggy na jesenicah, ena izmed tehtnic je že celo poimenovana po vidi (vsak gramček šteje, tehtnica mora biti vedno ista).

upajmo na dodatnih vsaj 50 gramov!

skratka, naša letošnja božič in novo leto, tista prava, bosta, ko dosežemo 7 kilogramov.

upam, da najverjetneje januarja

božič 2011

2011-12-24T17:49:00.000+01:00

ta mesec se je dogajalo preveč.

nocojšnji večer je zato balzam na pike preteklih dni.

naj bosta božični večer in jutrišnji praznik balzam tudi za tebe!

december '11 pa še kar brez snega

2011-12-12T09:22:00.000+01:00

december 2010

OBphoto

enim sede.

na primer nama, da lahko z vozičkom rijeva po blatu. :P

na primer voznikom brez garaže in z dolgim dovozom (sf 212).

na primer cestarjem.

je pa lepo, če je sneg. lansko leto je december v sneg gledal takole:

še en december 2010

OBphoto

pade naj za božič. takrat bo svet še lepši. brez bolnic, brez pediatrov, brez skrbi.

jutro po 4. decembru

2011-12-04T23:30:00.000+01:00

the morning after

OBphoto

tih deževen dan zaprem oči, potujem daleč stran
čez pretekle dni narišem senco in že me več ni
kako dobro se zlivam v ta svet, ki me omamlja
kako vase potegne me čas, ki ne obstaja

kaj bi svet brez sanj
ko gre sreča tja v en dan?
kaj bi čas brez sanj
saj življenje bilo bi zaman

modro je nebo tam v daljavi sliši se zvon
v sapi jutranji še en revež za mano hiti
kako dobro se zlivam v ta svet, ki me omamlja
kako vase potegne me čas, ki ne obstaja

en x band

ko vida zapre oči

2011-11-30T19:13:00.001+01:00

vsaka zvezda na nebu zamiži
(tako od eve šifrer oči)

OBphoto

zamiži,
zasanja zvezdice,
tam nekje na večer,
takrat mami,
po daljši pavzi,
zopet štrika.

za vido. ipak.

in zraven ob levih in desnih

razmišlja,

kam plove svet.

****

zadnjič v nedeljo v tej oddaji

pa mi ni jasno:

zakaj se je, za t.i. humoristično pogovorno oddajo,
skoraj vedno iz nekoga potrebno delati norca?!?

zakaj ti zgoraj omenjeni ne dobijo niti vode (zgolj kljuko),
oddaja pa je "kuharska"?!?

ker pač niso trenutno "in"??

in take oddaje so in jih je še več in so "in".

zakaj za vraga je spoštovanje sogovornika in samokritična mera moderatorjeve samovšečnosti tako drugačna od tiste, ki jo narekuje osnovni bonton javnega nastopanja?

zakaj naj bi bila to inovativna kuharska oddaja, kakršne še ni bilo (???)

ne vem.

ampak meni odnos ni všeč, pa me imejte za konzervativno ramišljujočo mamo.

****

zato ob štrikanju, da se ne zmotim, raje kot v tv gledam in štejem zvezde s slemena.

in med svojima zvezdama zaspim sladko, ne glede na novodobne trende medijskih šovov.

še vseeno pa čez dan razmišljam...

da naša vida lahko zaspi

OBphoto

sončni listopad

2011-11-22T12:36:00.002+01:00

šolska in obšolska mladina dejavno uživa bohinjsko jesen

OBphoto

letošnja jesen je novorojencem 2011 izredno naklonjena. takisto njihovim mamam. ko imajo prosti čas, pa tudi očetom.

vreme je zakon.

kljub občasni megli in oblačnosti in komajda omembe vrednim padavinam je pohajkovanje po soncu užitek. v bohinju ga je te dni dovolj. tako veliko, da marsikoga, ki ga srečaš na sprehodu pri jezeru, čez pol ure srečaš še v ribčevem lazu, pa čez pol ure še pri fužini, pa čez pol ure mogoče še pod studorom.

skratka, od 12h do 15h je najlepše biti zunaj in dihati, dihati, dihati.

še lepše je verjetno v višinah...prejšnji teden sem naredila prvi samostojni (dobesedno) skok na studor. kaaaakoooo je sedlo. končno malo švica, končno malo nabijanja, končno malo konkretnega miganja.

novembrsko kraljevsko otočje spodnjih bohinjskih

(z viševnika)

OBphoto

potem pa nazaj na toplo k našemu cukru.

včeraj smo (upam, da že) preboleli manjši virus. brez vročine, zato pa dovolj bruhanja in malodane popolne imobilizacije (napram klasičnim živahnim razgibavanjem v montessori kotičku). po nasvetu zdravnice milene smo noč bolj prekrokali (mati), se sladkali z mlekom (dete) in se danes zbudili z nasmeškom in rdečimi lički.

vidi v boljše počutje in nama v globoko olajšanje.

kako je grozno, ko otrok (1.) zboli!!!

kuhinja debele race

2011-11-13T08:40:00.010+01:00

v naši knjižnici se med monografijami (in ne med kuharicami) nahaja tale knjiga

ker ima ekstra nenavadne recepte, ki burijo domišljijo in (zaenkrat) še ne sodijo v domačo kuhinjo.

ker ima čudovite fotografije.

ker je oblikovno in vsebinsko edinstvena knjiga, kaj šele kuharica.

šef, heston blumenthal, ima filozofijo (neskončnega) iskanja perfekcije.

***

oba rada kuhava. pred štedilnikom nemalokrat vlada gneča. oba rada jeva. enim se to bolj, drugim manj uspešno pozna. oba imava rada kulinariko. pa nedeljski bogžegnaj

z martinovo debelo raco!

.

100. objava, vse najboljše, blog

2011-11-11T18:31:00.000+01:00

danes, na dan 111111,

je objavljena 100. objava bloga

Neskončno iskanje.

ob tem pomembnem jubileju

je blog dobil darilo,

in sicer doživljenjsko virtualno partnerico,

spletno stran Neskončno iskanje,

kjer se vam v prenovljeni obliki

na ogled postavljajo

Boštjanove mojstrovine

***

obilo užitka ob obisku!

kako (ne)narediti biznis ali prodajalna butnskala

2011-11-11T12:57:00.000+01:00

kraška vrata

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

zadnjič se mi je pripetilo sledeče:

naša hiša je potrebovala nova xyzn vrata, pa smo prvo ponudbo, z vsemi željenimi dodatki, našli na vzhodu naše lepe:

cena pride 350 EUR, gospa.

v redu. pa mi garantirate, da izponjujejo vse naše zahteve?

za to vam garantira abc podjetje, tako ali tako jih oni proizvajajo.

aha. hvala za informacije, bomo v stiku.

in kličemo na abc, oglasi se zdolgočasena prodajalka, povem ji tole:

dober dan, tapata pri telefonu, pri vas baje prodajate tudi xyzn vrata, kajne?

da, gospa.

koliko pa pridejo take in take dimenzije?

okoli 500 EUR.

aha. tapata mi je rekel, da prodaja vaša vrata in cena pri njem je 350 EUR.

ja, ne vem. pri nas je 500 EUR.

ja, pa ni to malo čudno, da so pri posredniku toliko cenejša?

ja to jaz ne vem. pri nas so toliko.

aha, pa enaka?

ja, enaka. (že vznemirjeno) poglejte, pri meni v ceniku piše toliko in takšna je cena!! jaz jih ne morem po drugi ceni prodajati.

ja, v redu. saj razumemo, ampak vseeno je to malo čudno...

jaz vam ne morem pomagat. če želite, jih dobite po takšni ceni, druge nimamo.

v redu. hvala in nasvidenje.

nasvidenje.

primer dobre prakse? ne, hvala.
potem pa narod stoka, da je kriza...
če bi jaz imela podjetje, ki prodaja vrata, zagotovo ne bi imela takšnih prodajalk.

naša soseda nam zbuja sp(k)omine

2011-11-07T14:19:00.010+01:00

ali
povestica* za atija in mami

* povestica - te je meni v otroški dobi vedno govoril oče. nikoli ni bral pravljic, vedno je povedal povestico. običajno o nedeljskem izletu v gore, na planino ali v dolino.

imamo simpatično sosedo, anino po imenu, v stari fužini jo vsi poznajo pod imenom hruškarca, saj ima na svojem vrtu čudovite visokodebelne hruške. anina pozna veliko sveta. lansko leto sta jo obiskala dva sanfrančiškana, letos prideta v bohinj silvestrovat. in ta 2 vesta, ravno tako pa tudi anina, da je nama san francisco in bližnja okolica jako pri srcu.

tako nam je bilo ponujeno, da lahko novo leto 2012 preživimo v njuni hiši v san franciscu...

aaaah....

po vseh kalkulacijah in predvidenih situacijah je bil odgovor, predvsem na željo naše vide (za letos) sicer ne, a v prihodnosti bomo priložnosti zgrabili.

kljub temu sva mali vidi na nedeljski večer povedala povestico o daljni deželi sanfranciscolandiji:

iz malih alpskih vasic, tam ob vznožju očaka, kjer so hiške tako stisnjene, da vidiš k sosedu na kosilo,

z obale čudovitega jezera, obdanega z zelenjem,

smo skočili v mesto sv. frančiška, na živahno ulico,

se v soncu kopali zraven borovih dreves, na obali velikega modrega jezera,

pluli na ladji velikega modrega jezera,

pili mleko tistih rogatic, ki se pasejo na širnih zahodnih pašnikih, zacahnanih z velikimi hrasti,

se podili s kavboji po srebrno snežni deželi nevadi,

se vozili čez velike mostove tihega oceana,

iskali medvede v brezovih gozdovih

črne tovornjake barvali na zeleno

in za domov kupovali igrače v pravljičnem mestu travnikov,

kako je bilo lepo....

vse fotke so boštjanove, poskusno (z moje strani) obdelane v tiltshift aplikacijah. še boljši efekt dobite z namensko za-to narejenimi fotografijami. s prave perspektive in s pravo kompozicijo. priporočam!

in to kakšna kostanjeva tržnica! in to kakšen šoping center!

2011-10-31T22:30:00.003+01:00

te dni je vreme na strani sončnih jesenskih barv...
zato smo šli.
na jesensko založeno tržnico,
v jesensko pravljične trgovine,
polne sonca.

po tržnici kostanjev smo se sprehajali:

štiri sestrične, en (skriti) bratranec in ena teta/mami,
nabirali energijo tudi za ostale bratrance, ki so pridno študirali za kolokvije.

podbreška gmajna

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

na pokljuki smo pa mi3je po poizvedovanju in vohljanju obiskali parfumerijo smreka in butik macesen. s sodelavcem alešem, gorjušcem, sva po telefonu imela tale pogovor:

živjo! kako na gorjušah? imate kaj sonca? če ja, bi ga mi kupili kakšno uro ali dve.

živjo! z veseljem bi ga dal, pa ga ni nič, razprodano. je takšna megla, da do sosede ne vidim.

velja. potem gremo pa v šoping center rudno polje.

in smo šli.

sledimo soncu

(po albumu zbora carmina slovenica)

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

in naše sonce v vozičku

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

res fajn dnevi, tale zaključek oktobra. jutri pa še en lep dan, o tem sem že pisala davnega 2009.

james bond 08-08 šteje ovčice in išče krivca

2011-10-17T06:22:00.005+02:00

1, 2, 3, 5, 11, 25 junij

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

oz. kdaj in zakaj dete ne/spi od 8h do 8h,
o tem mati razmišlja od 8h do 8h.

že pred leti mi je prijateljica petra h ob rojstvu prvorojenca matica razlagala tole:

saj veš, v prejšnjih časih sem za vikend redno spala po 12 ur. sedaj pa imam povprečje cca 6!!

moje mnenje je bilo: to je skorajda kratenje človekovih pravic.

13, 17, 18, 19, 20, 29 julij

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

poznam zborovodkinjo, ki ob 4 otrokih rada reče:

že 7 let se nisem dostojno naspala.

še eno moje mnenje: še eno kratenje človekovih pravic.

5, 8, 9, 10, 22, 23 avgust

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

hjam, zdaj smo v tem zosu tudi mi :) da je zmeda popolna, sta pa krivi dve stvari.

prva je moja nezmožnost ugotovitve ključa, kdaj vida spi celo noč, kajti:

lahko je luna
   pa spi kot top
lahko je luna
               pa spi daleč od topa
lahko spimo veliko čez dan
              pa spi kot ubita
lahko spimo veliko čez dan
              pa spi daleč od kot ubita
lahko smo cel dan brihtni
              pa spi kot polh
lahko smo cel dan brihtni
              pa spi daleč od polha
lahko smo cel dan zunaj
              pa spi sladko sladko
lahko smo cel dan zunaj
              pa se na vsake toliko časa skupaj sladko smejimo
lahko jem(o) grah, svinjino, zelje IN fižol
              pa spi mirno mirno
lahko jem(o) grah, svinjino, zelje IN fižol
              pa ne spi, ker se trebušček zvija in šraufa
lahko imamo dan poln akcije
pa spi zasluženi spanec
lahko imamo dan poln akcije
              pa potem razmišlja, zakaj ne spi zasluženega spanca?

jaz nekega urejenega zaporedja v naših nočeh ne vidim.

1, 10, 15, 16, 28 september

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

druga krivda je pa, upoštevaje manjko spanca, bolj iracionalne narave:

ko najmlajši že ravno spijo več ali manj celo noč,
se pa mati zbujajo (verjetno iz gole navade),
in ne morejo sami sebe nazaj v sen zazibati.

kako potemtakem lahko od 4-mesečnika zahtevaš 0 ne-spanja??

grrr..

za lepši dan

2011-10-14T08:10:00.001+02:00

objavljeno v delu

vir

Žižek med najvplivnejšimi v globalnem svetu umetnosti:
Revija Art Review je desetič objavila lestvico umetnostno najbolj vplivnih ljudi. Slavoj Žižek na 65. mestu.

se ne poglabljam v njegove umotvore, ampak dopade se mi pa tale komentar:

...res je umetnost razumeti njegovo momljanje podprto z gestikupacijo pri iskanju uši...

:))))))))

"ljudje v nekaj moramo verjet/verovat.."

2011-10-12T10:00:00.005+02:00

pravi moja sodelavka maja :)

nekateri verjamejo, da je svet črno-bel

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

tole bo politična objava. boštjan jih sicer ne odobrava, a situacija zahteva, besede hočejo ven.

nekaterim se zdi verovati v Boga popolnoma brezveze,

nekaterim se zdi v hribih švicat in gledat Naravo nepotrebno zapravljanje energije,

nekaterim se zdi romanje v Meko preč-metanje-denarja,

nekaterim se zdi kopanje v Gangesu na meji prebavljivega....

meni osebno se pa zdi, da romanje k odrešeniku jankoviću pretekli ponedeljek opoldne daleč presega vsa zgornja verovanja. in to verovanje v osebo. saj programa še nima. presega zgornja varovanja predvsem po banalnosti (da ne omenjam neokusnosti), ki je v zgoraj naštetih ne najdem.

nekateri verjame/j/m/o, da je šport užitek

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

in venček oboževalcev? nekaterih intelektualcev?

deda kučan in stanovnik

babi kožuh novak

svetlana makarovič - vidi njene knjige v zgodnji detinski dobi ne privoščim. ženske, ki zaničuje in sovraži toliko stvari kot ona, ne želim v bližini našega sončka. ji pa že rajši berem pavčka ali župančiča :)

estradniki - mestni proračun za kulturo ni omejen, da ne omenjam bodočih potencialnih delovnih mest v kulturi

iztok čop in france bučar

mi pa ni jasno, zakaj. po vseh dvomljivih in sumljivih poslih družine janković.

poteza resetatorjev je zato še kako na mestu. tako zelo dobrodošla.

gremo na volitve!!

obeta se nam pisana predvolilna jesen.

brez naslova, olje na platno, anina furness, stara fužina 213

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

morje

2011-10-08T19:57:00.007+02:00

pa smo ga dočakali!
ujeli smo zadnje tople morske kapljice,
ulovili smo zadnje pripekajoče sonce.

barčica po morju plava

drevesa se priklanjajo

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

v umagu, v istrski vasici. drugače jako nobel zadeva, a izven glavne sezone zapuščena, poceni, še vedno dišeča po mediteranski smoli tam na obali.

uživali smo vsi:
boštjan za objektivom
vida v senci ogromnih, še nikoli prej videnih hrastov in borovcev
vida v iskanju novega in novega svetlikajočega se vala
jaz v vodi...

tudi izven poletja je obala lahko čudovita. sploh barve so fantastične. letos morje zagotovo še enkrat pade. nekje na zimo. enkrat takrat je bilo posneto tudi tole...

pred koprskim pristaniščem, decembra 2010

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

bilo je lepo, z eno izjemo. z lokalnim frei herr-om (res frajerjem, ni kaj) sva se okoli 23h spogledala iz oči v oči. jaz predoknom v spalnici, on pred oknom na vrtu.... svašta. mislim, da ni potrebno dodati, da sem skorajda celo noč prekrokala v varovanju vide in opreznem čakanju novih vsiljivcev.

pohajkovanje v 3

2011-09-25T11:06:00.008+02:00

ali

previjanje je mati iznajdljivosti

ali

kje smo menjali plenice 2011

plenicepleniceplenice

vidina ritka je po mojem mnenju videla več sveta kot vida!

v arhiv previjanj gredo sledeče septembrske izkušnje:

najbolj razgledna: zraven dr. juliusa kugyja, z razgledom na jalovec in zadnjo trento

najbolj nujna: tik pred začetkom svete maše s krstom v zakristiji cerkve sv. Martina v Srednji vasi

najbolj zvezdniška: v gostilni kunstelj v radovljici, v neposredni bližini mize, kjer se je mastil drago jančar

najbolj simpatična: na otoku šobčevega bajerja, med račkami

najbolj praktična: na piknik mizi v lepeni

najbolj udobna: na divanu gostišča jazbec v/na idrskem

najbolj nevarna: na uskovniškem pašniku, ko nenadoma okoli smreke pridirjata dva razigrana bikca

kaj bo šele na morju!?

drevo vidinega življenja - otrok, mati, oče (3)

2011-09-24T04:29:00.002+02:00

veselja kot listja

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

bomo zasadili letošnjo jesen. kolebamo med češnjo in jerebiko.

da bo ati sit in mami cela,
ptiči zadovoljni in gostje posladkani,
bomo med krte in čebele postavili obe.

postavili obe,
da bo leto 2011 dostojno pomnjeno,
kdaj smo prvič
previjali,
crkljali,
presneto manj spali
in se ob vragolijah v nedogled smejali.....

grem zdaj spat, sanjat piknik pod drevesom.

nove oblike življenja - otrok, mati, oče (2)

2011-09-24T04:09:00.000+02:00

na začetku velikega

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

potem je pa še nekaj drugega. izkustvo ljubezni na nov način.

odnos otrok-mati, otrok-oče, mati-oče.

otrok - oče bom pustila ob strani. o tem lahko povprašate b-ja in ostale ponosne očije, atije, ...

otrok-mati oz. mati-otrok je nekaj supersoničnega. ne verjamem, da obstaja močnejša, trdnejša in dolgotrajnejša ljubezen, ki (bohnedaj) lahko meji že na prehudo ljubezen, kot je ljubezen matere do otroka. ko se je vida rodila, mi je postalo jasno, zakaj je za vsakega starša njegov otrok najlepši. ker enostavno je najlepši, najdragocenejši.

vsako jutro, ko se z malo palčico zbudiva, se zavem, da bom dan v največji možni meri posvetila njej.

in težko je verjeti, da imaš lahko drugega, tretjega, ... otroka tako rad, kot prvega, ker se mi že ta ljubezen zdi izven-zemeljska.

čeprav sem (vsaj enkrat na dan :)) še vedno kapitalno zatrapana v mojega soproga, je ljubezen do naše male bjuti drugačna.

predvsem je brez kakršnegakoli kompliciranja brezpogojna.

odnos žena-mož pa z otrokom dobi še en nov pomen - mati-oče. (zaenkrat) sva najpomembnejši osebi v vidinem življenju, z za naju (zaenkrat) najpomembnejšo nalogo na svetu - pomagati vidi odkrivati, spoznavati, doživljati, razumeti življenje.

še naša enkratna izkušnja - otrok, mati, oče (1)

2011-09-24T03:57:00.008+02:00

še eno enkratno jutro

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

materinstvo te spremeni. nedvomno. spremeni te v močnejšo, bolj skrbno in bolj zrelo osebo. spremeni mater in očeta.

te dni (predvsem ponoči, ko naša full house spi, jaz imam pa prvo ornk dozo spanja mimo) se mi po glavi pretakajo misli, ki si zaslužijo objavo.

pred časom mi je jure pripovedoval sledeče:

z znancem sva govorila o otrocih, o potomcih. z ženo sta imela težave ob poskusu zanositve, zato sta se odločila za umetno oploditev. danes uživata dneve s prestolonaslednikom... in sta sledečega mnenja: ta najin otrok, eden in edini, nama je prinesel toliko veselja, kot nobena stvar, nobena oseba do sedaj. dobesedno smilijo se nama ljudje, ki si ne želijo otrok.

resnično. dokler nimaš svojih otrok, ne dojameš veličine te skrivnosti, tega čudeža, da se lahko imenuješ starš. da imaš nalogo vzgojiti ga v zadovoljnega zemljana, da imaš dolžnost njegovo življenje voditi v življenje odrasle, zrele osebe.

in tudi sama sem mnenja, da tisti, ki načrtno zavračajo idejo imeti otroka, zamujajo veliko.

takisto tisti, ki idejo imeti otroka v življenje pripeljejo brez načrta, zamujajo - celo škodujejo, veliko.

Children are a gift from God to parents. There are both privileges and responsibilities resulting from this gift. Gen. 48:9; Psa. 127:3; Isa. 8:18

zaposlen oče, prostega časa nekam polna mati, prazničen otrok, dobrodošla jesen 2011

2011-09-16T21:09:00.000+02:00

ko smo dopolnili 90 dni

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

moj cenjeni in nadvse dragi mož dela v turizmu. da je turizem fun&heavy vemo tisti, ki smo delali v turizmu. da ti turisti dajo mnogo energije, a istočasno 0 prostega časa v sezoni, je dejstvo.

2 prosta dneva na mesec, toliko da ju prespiš in se naspiš...

tako nekako je izpadel boštjanov avgust, do pred časa tudi september. no ja, z neko razliko. ni se naspal, običajno je nekje sredi noči, po vidini nočni malici, krenil navkreber in delal posnetkeposnetkeposnetke, zmrzoval in drgetal skupaj s soncem, nergal nad nepredviljivim in ne-ravno idealnim plesom oblakov ter zajtrkoval z mano, po vidinem dopoldanskem povratku v sanje..

in čas, da posnetki pridejo na blog, še ni napočil... kljub vztrajnemu priganjanju (žene vemo, kako se temu streže...) jih še ni...zato tudi objave še nekje dremajo...

da nas, na redkih objavah, zasujem s pepelom...

mati te dni uživa. hči je, po dopolnjenem tretjem mesecu, napeljana na nov, svež, relativno predvidljiv sistem spanja, igranja, hranjenja, med tremi prednjači spanje. zato imam kar naenkrat dovolj časa za zajtrkovanje, kuhanje kosila, obešanje in zlaganje perila, zalivanje balkonskega cvetja, kopanje v jezeru (!!), pletje vrta (!!!!) in za ostala drobna gospodinjsko-zabavna opravila. v bližnji prihodnosti se obetajo celo družbeno-koristne dejavnosti.

vida pa odkriva svet. še dobro, da ima ušesa, drugače bi usta lezla nekam nad tilnik in še kako koristno, da na vsake toliko časa pomežikne, saj očke delajo 100/uro. roke in noge so v pogonu ves čas budnega stanja, najljubši položaj pa je tisti, ki ponuja nekaj novega mali glavici.

v nedeljo bo krščena,

naj dogodek mine slovesno,

zvoka joka polno,

radosti sevajoče

in zvečer utrujenosti v nebo glasno vpijoče...

kot se za zdrave trimesečnike spodobi.

voooodaaaaavoooodaaaa alias bohinjski fbi

2011-08-26T14:45:00.004+02:00

voda v boštjanu ljubi obliki

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

v kozarcu, v jutranji megli, v jezeru, pod tušem, v vseh možnih pojavnih oblikah...v tej vročini vse "sede".

voooodaaaa rečem vsakokrat vidi, medtem ko ožemam to-to-ta, ob previjanju njene ritke...

kajti, voooodaaaa ni daleč od viiiideeee :)

še posebej v teh dneh sem vztrajna, saj je žeja po vodi huda.
tako huda, da se ali namakamo v jezeru ali hladimo pod tušem ali jo zgolj klokotamo po grlu navzdol.

še posebej tale, ta zadnja, nas je v preteklih dneh nasmejala do solz. naslov zgodbice je fbi.

fbi

v bohinju je te dni vroče, žeja je velika, tako kot v ostali pravljični zeleni deželi.

in gremo mi3je zadnjič na sprehod.

na križišču glavne avenije starega kladiva in naše stranske ulice, tam ob mostnici, se ustavi avto s francosko registracijo. ven stopi možakar, razgleduje se naokoli, verjetno išče apartmaje.

pa pride en fužnar, model, z majico fbi, črnimi očali, črno kapo in v rokah drži liter vina. gre direkt do francoskega žabjaka in reče:

parlevufronse?

oui, reče francoz, impresioniran nad znanjem francoščine in hkrati začuden, da ga nekdo (od fbi-ja) to sprašuje :).

in fužnar mu z gesto z roko pokaže, da potrebuje odpirač :))))))

francoz reče: no (verjetno v malo bolj vljudni obliki)

fužnar skomigne z rameni, reče merci, in odide v drugo smer, iskat srečo z odpiračem :)

fajn je videti., da humor deluje tudi, kadar je v bohinju 30° + a.

kje je mostnica? zgolj vidine sanje? eee_wrong

2011-08-17T15:58:00.015+02:00

mostnica?

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

mostnica je čudovita alpska rečica v bohinju. izvira tam nekje nad vojami, v zatrepu doline pada v slap, skozi korita priteče v bohinjsko skledo, v stari fužini je svoje čase gnala žage in mline (eno in enega še danes), kaj kmalu se izlije v jezernico in skupaj ustvarita savo bohinjko.

korita so fascinantna.

a tudi stari fužini daje svoj čar.

tam na sredi vasi, ko zaviješ ali proti mihovcu ali proti vogarju ali pa proti sf 212, je (bila) fantastična. smaragdna voda, beli prodniki, orjaške skale, ob vodi pa ljubka alpska arhitektura....

turisti te dni poleg v jezer strmijo tudi v to strugo...

in si mislijo - groza.

kajti - v strugi se nahajajo cevi, dve nasuti "cesti" za bager in drugo mašinerijo, dovoz za tovornjake, ...

baje se utrjuje bregove...in utrjuje se jih zares.

hrup tovornjakov in grmečega materiala se sliši v vidine sanje. vsako dopoldne.

tako da lepe bele struge s smaragdno vodo ni več. seveda jo morajo po končanih delih vrniti v prvotno stanje. a vsi vemo, kakšno prvotno stanje je to. definitivno drugačno od tistega prvotno prvotnega.

ljudje se ne naučimo ničesar.

turisti plačajo, da pridejo sem. plačajo, da so lahko tukaj. plačajo, da jo lahko gledajo in fotografirajo.

a mi jo zradiramo.

VERJETNO OBSTAJAJO LEPŠI, nežnejši, REČICI BOLJ PRIJAZNI načini utrjevanja bregov...

zato, da bodo poplavne vode udarile nižje... mi smo rešeni...

škodaškodaškodaškoda.

iiiiiii

2011-08-16T14:37:00.002+02:00

ličkasto zalit cukr

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

nov svet se ti odpre, ko svet vidiš pokonci...
nov svet se ti odpre, ko ga vidiš v barvah
nov svet se ti odpre, ko vidiš nebo in drevesa
nov svet se ti odpre, ko zjutraj odpreš oči....

izza maminega naročja, ko podiramo kupček,
v širni novi svet...

3glav 2011

2011-08-16T14:31:00.001+02:00

vsak dan, lep dan, za ves dan, vedno

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

sklad na skladu se vzdiguje

golih vrhov kamni zid;

večni mojster ukazuje:

"prid, zidar, se les učit!"

pišejo vodnikovi verzi v skali 5 min pod vrhom triglava...

edina stvar, ki jo v poletju 2011 sem pa tja, na kakšen fantastičen dan pogrešam, so skladi na skladih, moji gojzarji na skali, vonj po modrem nebu..

triglav gledam skorajda izpred hiše, spodnje bohinjske so na dlani...

samo da vida začne uganjati umetnost sedenja, samo da se usede v nahbrtnik..

julijci so zakon!

safari baby

2011-07-23T12:59:00.001+02:00

te dni vsi počitnikujejo... eni na morju, drugi v gorah. mi smo se odločili za afriko :) vida je uživala, ati prav tako, mami je malo skrbelo zaradi kač, ... a bilo je super!

sladko sladko

2011-07-14T11:52:00.000+02:00

sladko, sladko

spimo v tej vročini...

z žnabeljčki rišemo poljubčke

preživljamo prvo puberteto

z nasmehi crkljamo mamico

s prdci zabavamo očka....

takle julij mamo

takle foto božanje mi sladka dopoldneve...

montessori kotiček

2011-07-10T11:38:00.003+02:00

naše dete je včeraj dopolnilo šest tednov. neverjetno je, skozi kakšne prehode smo v tem času šli vsi trije. duševno in fizično. moje in boštjanove prehode si večina (sploh staršev) lahko predstavlja, prehode male vidočke (kot pravi ata joža) pa verjetno bolj težko... spomin nam v tako rano otroštvo ne seže. včasih mi je tega momenta žal, spet drugič ne :)

že pred časom me je sodelavka jera seznanila z metodo montessori, imenovano po italijanski pediatrinji dr. marii montessori, 19. st. namenjena je seveda otrokom, temelji pa na dejstvu: zmorem sam. eno od osnovnih pravil je svoboda gibanja v najširšem smislu. čim manj fizičnih omejitev oz. uporaba le-teh v tolikšni meri, kolikor je nuja (voziček). drugače pa gibanje, gibanje, gibanje. naše dekletce ponoči sicer spi pri naju (to je dejansko najlažja varianta za starše, verjetno tudi za vido :)), podnevi pa telovadi in spi v svojem montessori kotičku.

v tej detinski dobi igralni del poleg najinih naročij sestavljajo nedrseča blazina, ogledalo in črno-bel mobile. postelja je tik ob njem (sliki še nista dokončno urejeni, pritrjeni..) po previjanju in hranjenju se pozabavamo v kotičku, potem pa običajno mrknemo spat. tak bi bil idealni svet :) dejansko imamo nešteto permutacij naštetega, kljub vsemu ji pa gibanje na blazini ustreza... enkrat zgolj par minutk, drugič dlje. če jo pozorno opazuješ in upoštevaš starost njenih motoričnih sposobnosti, je gibanje osupljivo - roki, nogi, hrbet, glava, telovadi celo telo. dviganje in obračanje skoraj tonske glave ter dvigovanje nog za močnejše trebušne mišice je primerljivo z garanjem na celodnevni planinski turi! nič čudnega torej, da je spanec potem tako zelo sladek...

in nič čudnega, da imamo po celodnevni starševski službi idejo o sladkem spancu tudi ostali...

mmmm, spati...

copatki, copatki, copatki

2011-06-26T11:08:00.001+02:00

priznam, da hlače mal sekajo ven.

obljubim pa, da poskušam pridobit

koliko levih,

koliko desnih in

koliko spuščenih

pa dvojnih...

januarja sem obiskovala tečaj pletenja nogavic iz domače volne. končala uspešno. tako zelo, da smo se naučil delati tudi otroške copatke. take enostavne, v dveh urah končane...

našA piki jih nosi vsak dan. tele s fotografije pa - kljub roza barvi - nosi samo ob posebnih priložnostih. ker so fenomenalno narejeni. niso plod mojih vozlov, pač pa mojstrovina gospe blagorodne, dobre prijateljice mame drage...

sotečajnice, takšne bomo delale to zimo, an?

po poletnem solsticiju...

2011-06-26T11:01:00.001+02:00

dolgo, vroče, julijsko poletje 2006

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

bohinj zaživi v turistični sezoni.. kljub temu se najdejo kotički, mirni, modri, zeleni, čolničasti, kot tale zgoraj.... romantični, megleni, jutranji, kot tale spodaj...

za vse, ki razmišljate o izletu v bohinj v naslednjih dneh, naj napišem tole:

turisti se že kopljejo,

voda nekje okoli 15,

fužinarski zaliv opremljen z nekaj novimi pomoli :( in okolju relativno prijazno razsvetljavo :)

parkirnine navite,

dež običajno neha takrat, ko se odpelješ domov...

morning mist, a sea of tranquility, 2009

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

naš hišni fotograf

2011-06-26T10:51:00.000+02:00

mikrokozmos našega vrta

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

v poletni sezoni 2011 nima ravno časa na pretek... služba (klasika) in prinčipesa vida zasedata večino 24 ur. kljub temu občudujem njegovo voljo, da ob vseh spremembah najde dovolj energije, da vstaja navsezgodaj in lovi rosne kapljice v momentih poletnih juter... preden pride do selekcije materiala in objave le-tega na blogu pa preteče še nekaj mostnice...

zato tukaj prilagam nekaj hitov preteklih časov. skoraj gauguinska (morda nekoliko bolj evropsko navdahnjena) mravlja in bogomoljka, ki ne more prehvaliti odličnosti bohinjskih sokov...

moj čas pa pretežno zasedajo crkljanje, sladkanje, previjanje in spanje ter tisto, kar ostane vmes...

par excellence

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

poletje pa vstopa kar mimo...

2011-06-18T09:47:00.000+02:00

za noht prsti, za noht vode, za 100 cvetov

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

mene :)

včeraj sem na aleševem blogu zasledila tole objavo. tale junij je hecen. po svoje daleč od poletja (nama kar paše, da ni prevroče, pa itak sedaj še ni bilo kakšnih daljših izhodov), pa tudi naši dve punci, vsaj jaz, sva daleč od poletja...

v tem času "običajnega" leta, brez prvorojenke, smo delali že fajn dolge ture. sedmera, kobariški stol, karavanke, spodnje bohinjske...letos tega ni. zaenkrat ne pogrešamo - niti ni časa za "pogrešanje", vseeno pa junij teče mimo... stik s floro so domači vrt in sosednji travniki.

in mastno rdeče, od sonca svetleče se jagode... ki jih jaz samo gledam :/

za utrinke, ki spominjajo na prihajajoče poletje, pa gledamo stare, nostalgične fotografije...

bohinjski travniki nekje ob 7h zjutraj

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

ganjenost, razneženost, solzica

2011-06-15T14:30:00.001+02:00

sožitje (by j.r.)

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

niso v času po porodu nič nenavadnega.

ko gledaš majhno bitjece,

ko mu zapoješ uspavanko,

ko mu pošlješ angelčka varuha,

ko ga vidiš povitega v štručko,

ko te pogleda s svojimi modrimi japonskimi očkami,

ko se pretegne in zavzdihne v svojih sanjah (ki se verjetno nanašajo na mamino bradavičko, beri: smisel življenja)

se ob malem sladkorčku razlezeš v solzico...

prav res da.

ps - naša vida ima danes god! sveti vid pomaga proti krčem, zaenkrat uspešno!

takole je napisal france prešeren

2011-06-06T16:20:00.000+02:00

lepa Vida je pri morju stala, tam na produ si plenice prala...

pri nas to zaenkrat delata pralni stroj in oči, rezultat je tule:

mami in Vida se pa pustita razvajati...

john e. steinbeck o krivdi, smešni zablodi človeštva

2011-05-24T15:51:00.002+02:00

john steinbeck (1902 - 1968)

med opravila zadnjih dni sodi tudi branje, branje, branje... raznobranje. mesečnikov, nosečnikov, predvsem pa romanov. med moje najljubše avtorje sodi john steinbeck.

obljubljena zahodna obala, big sur, kalifornija

nekje blizu sta monterey in pacific grove

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

mi2 imavsvojih delih redno opisuje dogajanje 1/2 20. stoletja zahodnih držav zda, predvsem kalifornije. posebej ljubo mu je dogajanje domačega obalnega mesteca pacific grove, blizu montereya, tam nekje južno od san francisca. za spoznavanje z njim pa priporočam sago vzhodno od raja - east of eden - o seljenju američanov osrednjega dela, predvsem okiejev, iz oklahome, na zeleni, rodovitni zahod, v obljubljeno golden state. prebereš na mah.

ghost town rhyolite, nevada

nekje na poti na zeleni zahod

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

marsikateri ljubitelj zahtevne literature lahko poreče, da je prelahkoten. pa ni. njegova rdeča nit je zavijanje pereče socialne problematike v simpatičen, daleč-od-britja-norcev humor. njegova umetnost je, kako fantastično, prisrčno, mu to uspe.

jezero tahoe, kalifornija-nevada

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

slabe volje preberite cankarja. slabe volje boste še en teden.

slabe volje preberite steinbecka. na tretji, peti, sedemnajsti strani se boste nasmehnili in ponovno prebrali odstavek.

v maju ljubkujem njegovo sladki četrtek. dogajanje je postavljeno na ulico ribjih konzerv - cannery row, pacific grove, kjer je izdelovanje na novoizumljenih ribjih konzerv glavni posel tako velegospodov (ki jih ne omenja), kot malih rib, katerih življenje se razpreda na tistih 200 m ulice raznovrstnih fenomenov.. osrednja zvezda je doc, z doktoratom iz biologije morskih mehkužcev, ki, dokler ne spozna suzy, živi za lovljenje meduz, njih proučevanje in prodajanje univerzi san francisca. sosed zahodnega biološkega laboratorija je bordel medvedja zastava (medved je simbol kalifornije), ki ga vodi favna, nekdanja misijonarka. preimenovana iz flore, favna se po njenem mnenju sliši lepše. nasproti stoji krčma, katere lastnica je obilna ida. lokalno general store, z zalogo viskija, pa vodi z vsemi žavbami namazan mehičan jožef in marija rivas. najbolj gosto naseljena koliba (poleg bordela) je hotel palace, v katerem živi ekipa vapotov.

in med temi posebneži, ki jih vodi mack, izstopa hazel. enostaven, preprost fant, ki mu je favna astrološko napovedala, da bo nekoč predsednik ZDA. kako premamiti prerokbo in ne-postati predsednik, mu je glavni izziv... v poglavju o krivdi ga mojstrsko duhovito opiše..

ni dvoma, da sodi krivda med najbolj pokvarjene, najbolj smešne, najbolj boleče zablode, kar jih je izrodil človeški um......je mar krivda nezavedni človekov krik, ki hoče sredi naše ledene gluhote opozoriti nase, ali je to najbolj prefinjena oblika užitka, ki si ga zadajamo z bolečino?....hazelu človek zlepa ne bi prisodil, da je zmožen občutiti sladkosti in bolečine krivde. krivda je zasebna zabava, hazel pa ni bil niti toliko pri sebi, da bi se ji lahko prepustil. življenje je gledal, kakor gleda majhen otrok vlak, kadar pelje mimo, odprtih ust, s sunkovitim in glasnim dihanjem, zadovoljen, presenečen in nekoliko zmeden.... poboljševalnica, v kateri sta izprijenost in pregreha naravnost doma, ni pustila na hazelu nič več posledic kot četrti razred nižje gimnazije - torej nobene. iz nje je prišel tako nedolžen, kot je bil v tistem trenutku, ko so ga vtaknili noter. hazel je bil preveč brezbrižen, da bi mogel biti hudoben. nasploh je vprašanje, kaj bi bilo z njim, če mack in fantje in doc ne bi bili njegovi prijatelji. po hazelovem prepričanju je bil mack najpopolnejši človek pod soncem, doc - doc pa po njegovem tako ali tako že ni bil več človek. včasih je molil k docu...

sladki četrtek v ulici ribjih konzerv

priporočam nadaljevanje..o tistih 200 m, ki jih z domišljijo najdete skorajda na vsaki ulici mest, vasi tega sveta in o tem, kako se lotiti problema nočem-biti predsednik in kako je včasih nemogoče ne-ubogati preroka...kako o twm john steinbeck.

zeleni bohinj in festival cvetja 2011

2011-05-20T18:43:00.000+02:00

ogledalce, ogledalce na vodi povej,

katera zelena najlepša v deželi je tej...

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

zelena barva, toplo sonce in pisani travniki v mesecu maju so čudovita paša za čute. za tiste čute, vajene zelenih, toplih, cvetočih livad. sploh pa za tiste, ki morajo potovati na stotine kilometrov daleč, da jih vidijo. naravne, zeleno-pisane travnike, senožeta.

sem mislil snočkaj v vas iti, je b'la meglica u jezeri...

(koroška narodna)

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

težko je tistim, ki jih imajo za nekaj vsakoletnega, običajnega, samoumevnega, dopovedati, da to je posebnost. da to ni zgolj še nekaj podobnega, nekaj takega, kot hiša, avto, karkoli, kar je lahko enako zgrajeno, narejeno, izdelano tukaj, tam, drugod, povsod.

mmmjam, klorofil

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

v bohinju so pred leti prišli na idejo festivala cvetja. skepsa, po besedah klemena, je bila takojšnja: a bejž bejž, travnike boš prodajal? brezveze.... to je pa ja povsod. a ideja ni bila od muh. festival je vsako leto starejši, letos že mali, nadobudni petletnik. nekoč bo, upajmo, dosegel polnoletnost. vsako leto za izkušnjo bogatejši.

lahko pridete, ga obiščete, se podate na izlet... več o programu najdete tukaj .

lahko pa v bohinj pridete kar tako, brez vnaprej načrtovanega podajanja med zelenje. pridete na izlet. v maju je lepo.. ob jezeru, na pršivcu, v ukancu, v zelenem.

neravno spomladanski,

a vseeno zanimiv pogled na izliv savice v jezero

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

korzika calista 02/11

2011-05-19T15:43:00.004+02:00

da je bonifacio na južnem robu korzike?

dobesedno! lučaj proč je sardinija..

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

bohinj je skozi leto običajno sončen, deževen, zasnežen, vetroven in nemalokrat tudi tisti pravi, prešernov temačni bohinj. megla, oblaki, gnijoče trave in zamazano listje. tak je lahko skozi celo zimo, če ni snega :P

poleti ne hodiva na dopust. subjektivni razlog je boštjanova služba, objektivni razlog je pa ta, da je doma tako lepo, da se splača biti tukaj, kjerkoli v sloveniji.

poznojesenski ali zgodnjepomladanski bohinj ima svoj prešernov čar, a sčasoma ga imaš sčaranega dovolj. tako dovolj, da potrebuješ sončno injekcijo. če se le da, ob morskih valovih. tako je padla letošnja februarska korzika. za dan kulture in za obletnico poroke.

stari grki so jo imenovali calista. lepa.

zahodna obala, nekje med ajacciom in calvijem,

blizu naravnega rezervata la scandola

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

zgodnja zgodnja pomlad je obljubljala znosne temperature (15), prijetno klimo in predvsem obilico sonca.. v maju zna biti topleje, primerneje, a kaj, ko s takšnim trebuhom kam daleč niti ne moreš...

vseeno, če razmišljate o njej, jo priporočam za poletje. z avtom do livorna (cca 7h), s trajektom do bastie (cca 4h), potem pa po ovinkih korziške azurne obale. z avtom ali peš, oboje je doživetje...

od morja do hiše, vsak dan dvakrat, točno 631 stopnic,

bi rekla gospa bonifacio

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

pozitivke:

azurna obala
vrhovi čez 2500 skorajda tik ob obali
mediteransko rastje
soncesoncesonce

presenečenke:

relativno zelo velik otok
jezik korzičanov se je začel zapisovati pred cca 100 leti
ne samo napoleon, tudi krištof kolumb naj bi bil s korzike
dober šoping

zabavke:

če pri nas vidite ovco na manjši cesti v manjši dolini je to redkost. na korziki, velika živina sredi noči na glavni cesti, je praksa.
če pri nas vidiš turističnega delavca, ki ne zna angleško, je to redkost. na korziki ni. če pa pride do krizne situacije, se vsi nenadoma spomnijo angleščine. to je praksa.
milanski špageti so v moji kuhinji znani kot špageti z omako iz šunke, paradižnika, graha. na korziki je to dunajski zrezek s špageti in paradižnikovo omako. yeak!

pozabljenke:

navite cene
relativno slabo hrano
francoze :/

calista ni bila ravno popolnoma po najinem okusu. je pa vseeno lepa. z lepim imenom, primernim za punčko :)

les calanques, zahodna obala.

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

ponovno na sceni?

2011-05-18T20:22:00.027+02:00

čakali smo ga/jo pozimi, čakamo ga/jo v maju,
naj vzide sončna zvezdica...

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

skorajda ob letu osorej je bila napisana zadnja objava. za ponoven vstop v bloggiranje je bilo ornk treba napet možgane.. jaz malo kriva, več kriva slaba net povezava... še zdaj ni idealna, danes je velik približek temu, pa še časa imam doooovoooolj. kako lepa fraza :)

uživam porodniški dopust, zaenkrat še v tišini, božansko je:

časa na pretek....

zajtrk, branje novic, do 10h

pregled vrta, zalivanje, božanje rožic, žgečkanje zelenjave in puljenje plevela, gledanje modrega neba do 14h

branje, poležavanje do 15h

kuhanje kosila do 16h

kosilo z bjem do 17h

poležavanje in crkljanje do 18h

sprehod, poslušanje zelenega meseca do 20h

ponovni pregled vrta, štetje mravelj, kramljanje s sosedi, s pticami, do 21h

branje, poležavanje, spanje do zjutraj :)

(dokončno) (že xnj54tič) urejanje otroške sobe - vsako uro vsaj par minut...

skoraj takole uživaško, približno, z nekaterimi odstopanji... še nekaj dni.

potem bova vstopila v nov svet. nasvetov porodnic ne poslušam več, razen tistih optimističnih, berem pa knjigo modrost rojevanja (hvala maruša), ki porod (na tistih, bolj prijaznih straneh) opisuje kot nekaj magičnega, ekstatičnega. čudovitega. bomo delali na tem!!!

ne obljubim objave vsak dan, trud bo usmerjen vsaj tedensko - zelo zavisi od svetovne povezave in nenazadnje, v kratkem, od globoke povezave z detetom. naj nama bo podoben in z nama povezan - crkljanje in spanje sodita med tri najboljše stvari na svetu.

razstava boštjanovih fotografij

2010-08-17T15:25:00.000+02:00

bo v kamniku, v domu starejših občanov,

na ogled od tega četrtka, to je 19.8.,

do nadaljenjega (baje vsaj dva meseca)

odprtje: četrtek, 19.8., ob 16:30

kje: točno v označenem krogcu

program: dokaj pester, glasbene točke,

vrhunec pa definitivno

njegova izredno lepa projekcija.

vabljeni!

spodnje bohinjske, njih obisk

2010-06-24T14:01:00.004+02:00

kako se je začelo,

tako smo jih načrtovali,

z možica smo jih študirali...

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

je bil dolgo planiran...dejstvo, da jih imam pred nosom, da vabijo s cvetjem in fantastično grebensko potjo, je za posledico imelo drugo dejstvo, in sicer, da čakamo vreme in prost dan. unijo obojega. po dnevih, tednih, mesecih čakanja se je unija našla predprejšnji teden, v soboto 12.

super dan, super vreme in super pogoji. začela sva na kobli, nekje ob šestih, prišla po bukovem gozdu do orožnove in preko melišča in ruše do grebena...mijauuu se je slišalo prebujajoče mačke iz stržišča, sem pa tja se je zaslišalo mukanje iz kala. skor dobesedno. tako na dlani sta bila. baška grapa se je že kopala v soncu, tisti ozki most, kjer so se pred leti priškali, kdo da bo šel prvi čez, ali oni k pogrebu ali oni k krstu, je bil še v senci pa zato ni bilo videti, ali so še vedno gor ali ne...

sonce je pričelo navijati svoj volumen in veter mu je dajal kontro...odlično. s pogledom na jezero, s pogledom na 3glav, sva drugič fruštkala.

potem pa drumladrumla po grebenu. četrt - konjski vrh - poljanski vrh - matajurski vrh - raskovec - mali raskovec - suha rodica - rodica. tri ležerne urice s posedanjem med cvetjem, momljanjem trave, štetjem oblakov, sledenjem grebenom in prelazom julijskih alp, pa prepoznavanjem (meni manj znanih) primorskih - tolminskih planin, nastavljanju fotografu......

je še kaj boljšega na sončno soboto?

turista nobenega, veter je hladil vročino.

rodica je bila druga zgodba. bližina vogla zvabi sem gor marsikoga. kljub temu je pot relativno naporna, oz bolje rečeno - dolga. pa čez tale hrib, čez drugi dol, čez tale ovinek, drugo melišče, zadnje snežišče, vse do šije, vse do orlovih glav, vse do vogla.

dolskoz z gondolo, z avtom po avto na koblo in domov na slastno enolončnico fižola, leče, čičerike, paprike in paradižnika. s skledo domače berivke.

spodnje bohinjske gore imajo svoj čar. ravno prav odmaknjene, za prečenje ravno prav dolge, da so izogib povprečnega pohodnika. s pogledom na morje, s sapo mediterana in z ozirom na snežake, potešijo razglede. z vrtički vseh barv in z oblikami čudovitih nekaj-kakor japonskih mini zasaditev so balzam za oči. s svojimi 8 urami hoje tura vsaj delno utrudi fizikalca, da naslednji dan z užitkom poležavaš, lenariš in mežikaš v sonce, recimo z viseče mreže...

čudovita tura, v priporočanje :)

več fotk zvečer. eni še delajo, drugi praskamo vrt, božamo kuhinjo in masiramo računalnik...

čas, time, die zeit, tempo

2010-06-21T21:31:00.001+02:00

learning to fly (vsak dan in vsak dan)

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

čas teče enakomerno in brez prestanka. to je iz matematične geografije, prvi letnik faksa. dejstvo vredno pomnenja.

ampak kaj, ko se skoz nekaj novega poraja in tok časa enostavno zamaja..

vrt večinoma dela sam od sebe ves čas. sem pa tja populiva tiste plevele, ki so višji od stegnjenega palca in kazalca (cca 20 cm), pa poflancava sem pa tja kakšno zelje, čigar koreninco prebavlja prasemerjase od bramorja.....

nonstop prestavljam rože, zadnji mesec z navdušenjem sadim vrtnice in skrbim za doživljenjsko večni časovni okras hiše (recimo bršljan).

vztrajam v tai chi - ju, ki je, roko na srce - fantastičen. samo čas potrebuje, cca uro na dan. govoriti o njem je izguba časa. potrebna je izkušnja. remember i am still learning.

vztrajam v vodenju japoncev po bledu...čeprav se tisti dve uri sprašujem, ali ima to še kakšen smisel poleg zaslužka? vzrok spraševanju - zadnjič mi je pomolila, moja japonska šefica, pod nos A4, ki se je začel nekako takole - hello, my name is (nekaj japonskega) - please take photo with guests, this is the most memorable thing for them - please walk slowly like a tturtle, we are very old - please provide a glass of water in a restaurant, we need to take medicine - sorry, my english is low. to je pisalo na koncu. in bila je low - same as 0. in kaj naj potem prevaja? nekaj v stilu, kot jaz govorim o dolžini, globini, širini jezera, ona prevaja marijo terezijo...

in prejšnji teden sem si omislila ožemalnik. takšnega za sočenje zelenjave in sadja.
eden sicer malo pisano gleda, a kaj, ko drugi trdi, da je vsak dan boljši okus.
težko bi verjela, dva tedna nazaj, da mešanica breskve, marelice, jabolka, limone, blitve, solate, korenja, kumare in paprike deluje tako fajn. na sokovih vztrajam že pet dni, naj bo tako še nadaljnjih 53655.

pred teve se sprašujem, tudi jaz, kako to, da nogometaš, vreden xxxxx00 milijonov EUR v '90 minutah, za en gol čez-glavo-časa, ne more stresti mreže reprezentance, ki je skupaj vredna manj kot on...verjetno je to logika avtomobilov. en hummer tudi ne prepelje toliko ljudi kot enajst katrc skupaj. verjetno je to logika brezglavega kapitalizma 21 stoletja.

in tu se pojavi težava meseca junija. svet se čudno obrača že zadnjih nekaj 1000 let. letos junija pa še sploh, v biti mene. davč pravi (tai chi), da spremembe prihajajo ves čas naproti. od nas je odvisno, ali jih sprejmemo ali ne. spremembe, ki si jih želimo, so super. tiste druge, ki pridejo same od sebe, pa so verjetno meant-to-be. sedaj, vprašanje je, kako tiste, ki si jih ne želimo, dejansko dobimo oz. zakaj so namenjene. da zadaneš na loteriji, da dobiš novega šefa, da se ti obeta selitev, da zboliš za rakom, da izveš o mafijskem sosedu, da srečaš svoj drugi jaz.
vse našteto so spremembe. nekaterih izmed njih res ne želim srečati...v osnovi sem najbrž nostalgik.

saj je vendarle tako lepo, kljub novim dnem, kljub sokovniku, tai chiju, nogometu, vrtu in lepi službi navkljub, še vedno za ves dan oditi v hribe, uživati, se razgledati z bohinjskega grebena na primorsko, vonjati jegliče in kosmatince, gristi planinske trave in si zraven mrmrati venturinijevo harmonijo gregorčičeve znamenje...njo prvi spev je moj slavil, poslednji njej se bo glasil, bog čuvaj,...mojo.

a junij je vseeno čuden. arbitraža, novi zakon tnp, pa kaj je že to, domovina?

tudi 300 let nazaj niso vedeli, kaj je domovina. zakaj bi čez 300 let?

o super grebenski poti črna prst-rodica-vogel pa kmalu. še ta teden. na balkonu loviva net kanal stara fužina. go figure! novi zakon tnp obljublja nadstandarde lokalnemu prebivalstvu...tako lahko zaključim, da ko živiš v tnpju, si dejansko pred časom :)

danes zvečer

2010-06-21T11:41:00.000+02:00

pa res pade nova objava...

se je tolk stvari zgodil...

foto: pokojni dr. renato vidrih

dan naj bo fajn :)

ena dobra za deževen petek :)

2010-05-14T09:56:00.001+02:00

z odličnega bloga

vrt 2010

2010-05-05T16:41:00.002+02:00

vigred prihaja v bohinj

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

v novem domu v stari fužini še vedno nimamo neta. in ga dejansko nič ne pogrešamo. boštjan sicer zastoka sem pa tja, meni je zgolj žal trenutkov, preživetih na blogu.
ampak je vseeno lepo, dejansko še lepše. saj imamo novo spalnico :)

urejamo pa tudi vrt.

april je minil v študiranju, oblikovanju in snovanju balkonskih belo-rdečih-visečih-pokončnih zasaditev in modularne (hvala jure, za ta izraz) zasnove zelenjavnega celo-poletje-jemo-domačo-solato vrta

balkonske rastline sem večinoma kupila v podvinu, sadike so fantastične, naj tako uspevajo (kot teh prvih deset dni) vse poletje. na severozahod smo dali temen viseč nagelj (tirolski) v kombinaciji z avtohtono slovensko polno-belih-zvončkov ančko, na jugovzhod pa klasične, skromne rdeče viseče bršljanke s pokončnimi, košatimi belimi zmajevimi krili (begonija, i guess). bohinjski leseni balkoni, da ne rečem ganki, so že sami po sebi mala lesena umetnina. če bo tole cvetelo, kot načrtovano, bo fantastično.

nočemo nobenega sladkega krompirja, nobenih eksotičnih fuksij, nobenega abutilona, mogoče kdaj v prihodnosti vendar-le petunije. drugače smo bolj za domače-domače.

na terasni kotiček je padla kombinacija rdeče detelje, zelene okrasne (lončne) trave in rumenih cvetov ene izmed detelj. na razgledno leseno klopco pa marjeta1 in marjeta2, družbo jima zaenkrat dela še bazilika (potem gre na poletni dopust v zeliščni vrt).

za bodoče grmovnice v vrtu pa zraven sedita in se v velikih loncih smejita šipek in dobrovita.

fotke sledijo :)

zelenjavni vrt bo nekaj med biodinamičnim in gojenim (če se temu tako reče). spredaj, pred hišo, v krogu med malinami, jagodami in cvetličnim vrtom so posajeni korenje, kreša, šalotka, česen, čebula, peteršilj in blitva...za boljšo rast pa so dodani koper, drobnjak, majaron in kapucinke.

zadaj, na večjem kosu, pa je oz. bo tole. predposevkov in poposevkov ni dodanih.
zaenkrat se matrajo in skozi zemljo proti soncu rijejo grah, krompir, kreša, koleraba in solata. ta je ponekod že kar ornk jedljiva... mljask...

upoštevano je načelo dobrih sosedov :) bomo videli..

probleme nam dela (zaenkrat) edinole bramor :( navzlic preventivnim ukrepom (krop, olje) veselo uživa glavnato solato...
ko bodo fletni, zeleni, sočni poganjki zunaj, pa pričakujem še bližnjo jelenjad...

cvetlične zasaditve na vrtu še čakajo. center pozornosti bo, čez nekaj časa (vsaj na vrtu) skalnjak. že sedaj delamo na tem, da so okrog njega več ali manj avtohtone rastline. zato šipek, dobrovita,...nekam bomo stisnili negnoj, simbolno, za leto 2010, pa vsadili jerebiko ali pa oreh... to še gruntamo, tuhtamo, se brihtamo ...

takle mamo :) zelenjavno, cvetlično, pomladno.

we like it!

dan zemlje-neba-vode '10

2010-04-12T08:56:00.003+02:00

čista voda vsepovsod...za vse?

kot v filmu?

kot v avatarju?

v najini hiški, majhni hiški, še vedno ni prostora za internet...

tako da na kratko, z vabilom v naše središče.

aprilske dogodke pripravljamo v okviru dneva zemlje 2010

dogajalo se bo kar veliko. že v sredo vabljeni na odprtje fotografske razstave prostovoljnih naravovarstvenih nadzornikov TNP. ob 19.00, v centru. kaj, zakaj, kako prostovoljci opravljajo nadzorno službo v našem edinem narodnem parku.

prostovoljstvo se v sloveniji šele dobro poraja, imam občutek. na tak formalen način. drugače nas je veliko (pevci, gasilci, gledališki igralci, ...) že od nekdaj...tudi PNNS TNP je na svetu že kar vrsto let...

v okviru dneva zemlje pa imamo tudi druge stvari, recimo sobotno tržnico in drugo-sredovsko praznovanje z mladimi, starejšimi, ustvarjalnimi, raziskovalnimi sozemljani. več o tem kmalu....

veliko se pa dogaja tudi zunaj centra...včeraj sva šla na voje. osvežujoče-zeleno-prijetno.

medtem, ko čakaš fotografa, se lahko potopiš marsikam...

pomlad vabi med cvetje, k vodi, pod oblake, v zeleno ulico...

včeraj sva (končno) gledala avatarja. pomlad je super čas, da greš ven in svoje živčne končiče priklopiš na popke, cvetke, na zeleno.

mojanašavaša javna služba

2010-03-31T11:59:00.002+02:00

vas v sredo, 7. aprila, ob 19., vabi na gledališko predstavo.

govori o sanjah, fantazijah, pravljicah in porokah,

izpod peresa w.s.

v izvedbi simpatičnih, gledališko usmerjenih dijakov

gimnazije jesenice

v triglavskem narodnem parku

v info središču triglavska roža na bledu

na prvo aprilsko sredo.

vabljeni!

ps - aklimatizacija na podalpsko deželico skoraj uspela :)
sem pa tja kakšna misel še uide v veliki daljni svet...

washoe

2010-03-24T17:51:00.052+01:00

tahoe 1

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

pomeni jezero v jeziku plemena washoe. prišleki, da se lažje reče in napiše, so ga poimenovali tahoe.

na višini skoraj 2000 m, v osrčju sierre nevade, na meji med kalifornijo in nevado,

leži jezero obdano več ali manj z gozdovi visokega jeffrey bora (če obstaja slovensko ime, ga ne vem),

površina 500 km2

globina 500 m

obseg 114 km

dolgo 35 in široko 19 km

nikoli ne zamrzne

poleti se segreje do 20 stopinj C

in modro modro modro....

nekoč še bolj prosojno kot danes,

saj svoje prispevajo prebivalci, promet, turizem.

tahoe 2

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

smučarski center (kalifornija, 14 smučišč okoli jezera)

ostali outdoor športi

igralništvo (nevada, kdo drug)

prebivalci, promet, naselja,...

ga žal ogrožajo. postaja evtrofično, izgublja na prosojnosti,...

tahoe 3

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

zaenkrat je še čudovito...tako dobrodošla sprememba po sušnem JZ.

toliko iz zda. hvala na pozornosti! se beremo v sloveniji...po planu greva jutri v san francisco, v petek na avion, v soboto v slovenijo.

skupaj bova naredila nekje 8000 km, za volanom več kot 100 ur, zapravljenih nekaj $$.

pa še o hotelskih verigah ... zmeraj, ko sem v sobi, za spomin vzela kemični, me je mož sekiral, kaj da kradem. zgolj v reklamno-priporočevalske namene...ne priporočam zelo super8, priporočam hampton. pa big pines, pa terrible's,... :)

žal ga ravno v vseh sobah ni bilo....

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

prihodnje objave bodo bolj domače pomladne...upam, da sončne :)

the beehive state

2010-03-23T06:37:00.015+01:00

čebelnjak 59 in čebelnjak 9
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

država čebelnjakov, imenujejo državo utah. verjetno zato, ker so mormoni pridni kot čebelice. bo že res, vse je kot iz škatlice - vrtovi, hiške, ulice, mesta. prideš v sosednjo arizono, je bolj tkotko. pa brez zamere, če absolutno ne drži. na prvi uč je nekako tako.

res je tudi to, da sva v utahu videla prvo čebelico letos. in res je tudi to, da imajo čebelnjake narisane celo na oznakah cest.

utah je znana po salt lake cityju in po mormonih. pa po aferah, povezanih z njimi. bilo je leta 2007 ali 08, ko je izbruhnila pedofilska poligamna afera v sekti mormonov. TO NISO ti mormoni, ki prevladujejo tukaj, niti tisti simpatični mladeniči, ki se šetajo po ljubljani (če se še), pač pa FLDS - FUNDAMENTALIST church of jesus christ latter day saints - fundamentalistična cerkev jezusa kristusa svetih iz poslednjih dni, ki se je, zaradi odločitve, da se ne odreče poligamiji, že pred 100 leti ločila od LDS - jesus christ church of latter day saints. zanimiv članek o fundamentalistični sekti (xyzn primerkih, za moje pojme), je v februarskem national geographic. pri njih je baje v navadi, da ima mož nekje pet žena, petdeset otrok in dvestopetdeset vnukov. trdijo (možje, ženske nimajo te pravice), da ne bi zamenjali z nikomer na svetu. pphhh...

po mojih ugotovitvah imajo nekaj skupnega z navajo narodom. namreč, oboji živijo v ene vrste rezervatu. navajo v svojem uradnem, FLDS (večina pripadnikov) pa v neuradnem na meji med arizono in utahom - več ali manj odrezanem delu. na severnem robu grand canyona, ki je jako oddaljen od južnega, mnogo bolj turističnega. no, v bistvu so si pa najbolj podobni v tem, da jih je malo, ki si upajo en ali drug rezervat zapustiti. namreč, najbolj fletno je doma. ščitijo te starešine (FLDS), doma dobivaš subvencije (navajo), varen si pred velikim strašnim svetom, navzlic (po svoje) strašnemu svetu doma. in noben ti nič ne more, ker si pač v svoji škatlici, skupaj s svojimi (soškatličani).

ok, zdaj pa še od najine utah. slovi po največjem številu narodnih parkov v zda (brez gospe aljaske, se razume). imajo jih 5. poleg tega pa še ogromni grandstaircase - escalante national monument (1300 km2). vsi geološko fascinantni, vsi na veliih višinah, vsi (končno) polni sonca, relativno visokih dnevnih in zmrzljivih nočnih temperatur:

arches - verjetno najbolj znan,

defintivno najbolj turističen

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

canyonlands - 1300 km2 kanjonov, platojev,

mizastih gora, sotesk, grebenov, razglednikov,

okoli reke kolorado in green river.

baje najmanj obiskan,

a najbolj podoben grand canyonu

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

capitol reef - najlepše viden iz zraka.

jaka reklama :P

ogromen greben, dolg 160 km, smer sever jug.

ena izmed zadnjih ovir na poti na zahod.

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

bryce canyon - verjetno ravno tako znan kot arches.

definitivno tako turističen.

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

zion canyon - malo prijetno presenečenje.

sweet.

najnižje ležeči, samo cca 1000-2000 m.

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

v zionu sva naredila najboljši vzpon,
super slikovita pot,
na angel's landing.
da je bila mera polna,
so steno preletavali trije
kalifornijski kondorji.
da dol padeš...

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

cel zion kanjon, osrednji del parka, ni kaj daljši od 10 km,

tako, da sem ga še pretekla.

to sem že mogla, potem, ko sem izvedela, kaj je uspelo

ruth podgornik reš
med 260 km in 1o km je sicer občutna razlika, vendar vseeno...
vse čestitke ruth!

bila sva pa v še enem (ko jih je pa toooliko, v NP mesa verde, ta je pa v državi kolorado. arheologija (zanimivo) je tu na prvem mestu, park varuje arheološke najdbe staroselskih naselbin, 900 - 1300 AD (anasazi pleme, predniki enega izmed plemen pueblo indijancev... kakorkoli). tu sva bila, edinkrat, na super vodenju lokalne rangerke. prima je bila :) nazorno, jedrnato, slikovito....

gospa aleta lawrence, NP mesa verde
by me

je pa še nekaj. kolorado je ZAKON. za razliko od rahlo depresivne navajo arizone in poškatlane utah je kolorado, za moj okus, very ql. s
once, sneg, borovci, rocky mountains.

toliko od platoja kolorado, toliko o great basin, veliki kotlini.

dante's view, v dolino smrti...to je drug planet...
tisto belo je sol, DV je dejansko posušena jezerska skleda...

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

danes sva jo pičila preko death valleya, meni še vedno parka 1A, o njem sem že pisala lani, nazaj v kalifornijo, do jezera tahoe. kjer bova, skoraj do odhoda domov, uživala plavo barvo neba, belo snega in modro jezerskega špegla...

še en mali add - američani in menjava ure (poletni čas). .. zabavno. vsako leto določijo nedeljo, kdaj se bo to zgodilo. nekatere države to naredijo, druge ne (!). potem so pa tu še izjeme - arizona ga spremeni, vendar navajo del arizone tega ne naredi... ker se je to zgodilo sredi marca, se potem zalet, ko študiraš, kdaj bo sončni vzhod oz. ali je tvoja ura enaka tisti uradni za vzhod... in nič čudnega ni, če ti receptor, ko pride, reče, sob tapata, zajtrk takrat pa takrat, ura je pa toliko in toliko.

road trippin'

2010-03-19T00:24:00.010+01:00

kot melting pot, antelope canyon

sliši se obrabljeno, vendar je resnično. ameriški melting pot je še daleč od kakšne enolončnice... v zda težko srečaš američana, ki bi bil američan, po rodu, vsaj sto let. vsaj takega, kot si ga predstavljaš. kot si predstavljaš slovenca, italijana, angleža. nekoga, ki je tukaj, tam, pri njih, doma že sto in sto let. no, staroselci so izjema... skoraj vsak, ki ga srečava, se z njim zgovarjava, ali zgolj komunicirava poslovno, je od nekod, oz njegovi so od nekod. bodisi iz slovenije, mehike, indije, kitajske, poljske, škotske, ...

nekako logično se ti zdi, da zaposleni v gostinstvu, turizmu, govorijo angleško. a ni nujno.

pričakuješ, da divji zahod poznajo. niti pod razno.

slutiš, da za slovenijo ne vedo, kje je. to drži :) ampak brez zamere, na primer utah je velika za deset slovenij.

skoraj vsak dan se nama pripeti kakšna zabavna, takšna za arhiv, pod mapo - welcome to america.

bilo je že nekje na začetku, v enem izmed inn-ov v nevadi, ko receptorka, na vprašanje, koliko stane soba, reče:

pipty-nine.

how much? fifty-nine?

yes, pipty-nine.

allright, we take it.

na hoover damu

so pa, tisti, ki ga znajo (jezik, namreč), jako duhoviti in fleksibilni v jeziku, glede tega - sami komplimenti. mogoče sem malo ozkogledna, a nikakor zaničujoča, da ne bo pomote - slovenščina ni tako easy-multi-fleksi-tekoča. enostavno dajejo videz, da ni pravil. bolj enostavno, poenostavljeno je, sprejeto je. na splošno so nekatere stvari, ki so pri nas sveto nesprejemljive, recimo kakorkoli duhovito dekorirane registrske tablice, pa na lep način, tukaj izraz osebnosti, posameznika. utah se na veliko hvali, da ima najboljši sneg na svetu. ta trditev in smukač sta na tablici. new mexico mora imeti mehiški vzorec. na arizoni je napisano, med drugim, da je to dežela velikega canyona. tale iz aljaske je že sama po sebi fajn :)

na enem uporabljanem terencu

aljaska je sploh fenomen. nam se zdi super oddaljena severna dežela nepoznanih dimenzij. meni osebno je bila od severnih obzorij naprej sanjska dežela. povprečnemu američanu je enako poznana kot luna. aljaščanu - večina jih živi na obali - predstavlja (vsaj povprečnemu) divjino. nekaj, kar je tam zunaj, kamor ti v osnovi ni treba iti....skratka, beyond. je pa američanom (ponovno, večini) tudi divji zahod nekje beyond... vsaj tistim z vzhoda. in zahoda. njim svet zahodno od rocky mountains ali vzhodno od sierre nevade predstavlja nov svet. podobno, kot nam nekaj, kar je za rusko mejo, po moje...veliko jih srečava, ki križarijo iz ene v drugo državo, kdaj pa kdaj srečujeva celo iste, tiste, ki sva jih že v mestu južneje ali severneje...najina letošnja tura dejansko predstavlja zadnje raziskane dele zda...ravno včeraj, pri grand staircase - escalante national monument, je pisalo, da je pa to bilo kartografirano nazadnje...nekje pred švoh 100 leti. si ni za predstavljat, an?

skratka, amerika je velika. mental map seže do sosednje države, naslednja sosednja je že nekaj enako sloveniji...če tam nimaš ravno sorodnikov ali če nisi ravno oboževalec road-tripov...

war production?

zadnji dve sta z ženskega weceja (vse fotke v tem postu so moje, boštjanu tega res ni treba fotkat :)), v torreyu, nekje na koncu sveta, v južnem utahu. kam ta folk hodi ob sobotah zvečer, ne vem. hvalijo se pa, da imajo odlične hamburgerje. res je bil odličen, sicer pa, primerjati s klasično najino prehrano - kitajsko in mehiško - se niti ni dalo... :) ko boste v torreyu, sleckers ima res odlične burgerje, pa duhovite weceje. ko greste pa potem po cesti 12 proti jugu, je pa cesta upravičeno panoramska, fotke sledijo....

to je bilo za papirnate brisače, da ne bo pomote

tolk o ameriki iz avtomobila, restavracij, wecejev, parkirišč :)

štirje geomorfološki v arizoni

2010-03-15T05:28:00.009+01:00

so bili v zadnjih treh dneh.

antelope canyon, pri mestu page, arizona

horseshoe bend, na reki kolorado, pri mestu page, arizona

monument valley, arizona

canyon de chelly (prebere se baje d šej...je trajalo, da nam je kliknilo), arizona

vsi v rokah navajo naroda.

arizona fairy dream

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

antelope canyon, že omenjen (un ta drah). američani takšne geomorfološke stvari imenujejo slot canyons. po naše bi jim rekli korita. ker so super ozka in definitivno večkrat globlja kot široka. imajo pa še eno super lastnost, večino časa so suha. ker so sredi puščave. tako lahko hodiš po dnu, pa ostaneš suh (no canyoning). kadar pa voda pride, to ni nujno, da veš (fenomen flash flood - voda pridere z območja, oddaljenjega lahko več milj - trenutni vihar, iznenada, in je dejansko smrtno nevarna. ker there is no easy way out...). no, tudi takrat ni canyoninga.. tale tukaj je sicer idealen. odličen za fotografiranje, fantastičen za opazovanje neverjetnih oblik, barv, plasti,... ki jih je voda izdolbla v relativno švohoten peščenjak.

okoli in okoli in okoli

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

horseshoe bend je idealen za sedet na vrhu pečine, meditirat, brat knjigo in neskončno čakat na fotografa, da zaključi svoje delo :) pogled navzdol pade za več kot 300 metrov. kolorado tukaj naredi popoln meander, ki je tako idealno strateško zaščiten... baje do dol ne z ene ne z druge strani ne vodi nobena pot. sicer na vrhu pečin niti ne vidiš pod sabo, previs je grozen.. do obale prideš lahko edinole po reki. in uživaš ob pogledu navzgor. še en rajski konec za fotografe....krivdo nosi ponovno peščenjak. navajo sandstone... kot grand canyon...

kot z blejskega gradu...

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

ta dva sta relativno skupaj. tako kot naslednja dva, izhodišče je bilo nekaj kot mesto - kayenta. 5 pump, 2 motela, 3 fast food restavracije, 10 potešuških psov, par ulic barak, in štiripasovna, ne preveč bizi, avtocesta.......

divji zahod, končno

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

monument valley (national monument) je sveti kraj navajo indijancev. vsaj bil je. o njihovem odnosu do zemlje danes, vsaj večine (si upam rečt), je vprašljiv... nekaj je turizem, - na tako znanih točkah je vse bolj ali manj kot iz škatlice. na ostalih, izven tursitično-serijskih zadevah je bolj klavrno. nekaj je pa odnos..smeti ob cesti...brez pretiravanja, toliko jih jaz ob cesti še nisem videla...ne v ex-yu, ne v južni ameriki,....najbolj paf sva pa bila, ko sva ob cesti videvala mrhovino - konja, pse,..pa jato krokarjev na njih...

skratka, monument valley - john wayne v westernih, marlboro cigarete, klasični divji zahod. do leta 1930 super-unknown, potem pa je harry goulding, lokalni mešetar in recimo-da-ja zaveznik indijancev, kraj predstavil johnu fordu. da ga je sem privlekel iz hollywooda, ni bilo težko, saj je režiser baje že ob fotkah padel dol. in tako se je začelo. filmske-ekipe-westerni-kinematografi-očarani-gledalci-potencialni-turisti-turizem-v-razcvetu-danes.

in je kaj za videti....

ta super draga stvar se nazadnje ni izkazala za blazno drago, saj sva večino tistega, kar se splača videti, videla za 10$. kot klasična nedeljnika (bila je sicer sobota), iz avtomobila...malo okoli njega...malo okoli skal. drugod plačaš...

tudi tukaj peščenjak okoli ogromnih, skoraj legendarnih butte-ov, pa masivni kamen na vrhu njega (ki je ostal in preživel). v famozni razporeditvi. dolina, tista, ki je tako zelo slavna, ima en muddy, bumpy road loop, cca 30 km, ob kateri so posejane sem ter tja barake, pa na vsakem stopu je nekaj navajo folka, ki prodajajo razno-razno šaro. seveda moraš nekaj kupiti, saj se ti zasmilijo v dno denarnice...... da se mož potem zgraža, na čem žena zapravlja....

je pa pihalo v nulo, in nazadnje napihalo oblake črne ko noč... bilo je malo grozljivo, saj konstantna obvestila o peščenih viharjih in flash floodih naredijo svoje... svoje je naredilo tudi nebo.....

grrrrr

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

canyon de chelly (national monument), ta pa je bil, vsaj za moje pojme, najbolj zlovešč - the long walk - tukaj so se dogajali veliki masakri nad indijanci, saj je bil tudi ta za njih svet kraj, za belce pa strateški, ker ga skozi celo leto napaj voda... po mnogih prelomljenih obljubah, podrtih pogodbah, so jih najprej del pobili, ostale pa od tukaj peš gnali v izgnanstvo... nekam do mehiške meje, v bosque redondo. cca 500 km. veliko jih je umrlo na poti, veliko jih je umrlo ob meji, zaradi komarjev, bolezni, močvirja...čez par let so jih spustili nazaj. po poti jih je spet veliko umrlo, nekaj pa se jih je vrnilo v kanjon. nekaj jih tu živi še danes... slikovita pokrajina, katere se pa losaš z veseljem...no yoke, bi rekel mehičan pancho, kelnar v eni izmed restavracij....

nekdanja naselbina...pod noro steno...na dnu kanjona de chelly

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

toliko o arizoni...verjamem, da ste že siti najedanja o navajo gor-dol-levo-dol, če sem koga zamorila, se opravičujem...ampak kle je res mal tko kulturni šok, al neki. jutri greva v kolorado...poj pa nazaj k mormonom, v utah.

še nekaj statistike navajo, iz prve roke

2010-03-14T03:50:00.001+01:00

pob plemena navajo (1900-1930),

fotografiral edward sheriff curtis (1868 – 1952)

znan po odličnih fotografijah severnoameriških staroselcev

povzeto po navajo tribal park, monument valley visitor centre:

vseh prebivalcev rezervata: 165 673

vseh v ZDA: cca 300 000

povprečna starost naroda: 24 let

delež gospodinjstev priključenih na vodovod: 32%

delež gospodinjstev brez telefonskega priključka: 60%

povprečno število družinskih članov: 4.36

povprečen družinski dohodek: 22 392 USD

delež družin, ki živijo pod pragom revščine: 40%

število motornih vozil: 37 008

število družin: 37 903

delež prebivalstva starejšega od 25 let s končano srednjo ali višjo izobrazbo: 54%

delež prebivalcev, ki govorijo navajo jezik (5-17 let): 56%

delež prebivalcev, ki govorijo navajo jezik (18 in več let): 83%

sami sebe imenujejo dine, kar pomeni ljudje

navajo reservation, navajo nation

2010-03-13T06:55:00.002+01:00

o indijancih sem na teh straneh že pisala...how the west was lost

po grand canyonu sva prišla v malo mesto page, ustanovljeno 1957 (!!), za potrebe delavcev, ki so gradili glen canyon dam. podoben hooverju, zgolj malo manjši. na reki colorado. toliko o nadaljnji eroziji reke in njeni sveti nedotakljivosti...

ta nedotakljivost mi gre, kot ljubiteljici narave in upoštevanju sočloveka ,rahlo na živce. lahko, da je grand canyon tako famozen. kar se je dogajalo v njem, okoli njega, kar se dogaja še danes, je slika tiste ne tako lepe amerike. prikolice, barake, stare gare od terencev, pick-upov in kup šare okoli hiše pokažejo žalost, bedo, depresijo plemena, naroda navajo. svoj rezervat, skroaj 70 000 km2, imajo v treh državah - arizoni, utahu in new mexicu.

da ima beli narod oprane roke, jim dovolijo, da sami vodijo, upravljajo, tudi svoj turistični kapital - monument valley, antelope canyon, canyon de chelly... fotke teh fenomenov pridejo kasneje, ni še celotne kompilacije... :)) - iz tega sledi slaba volja vsaj nekaterih turistov. cene izredno visoke - pri prvi vstopnini si še rečeš - indijancem z veseljem- čeprav za nekaj, kar je dolgo kot četrtina vintgarja in sicer tudi osupljivo lepo, plačaš 40 dolarjev, cca 30 eur (td gorje, slišite?!).

pri ostalih, naslednjiih, se veselje drastično zmanjša... jutri greva v monument valley. fantastičen konec, ki pa ga baje zaračunajo upoštevaje kakovost turistove fotografske opreme (25 - 200 dolarjev...). bomo videli :P

skratka, težava tiči drugod. 200 let nazaj z native people niti ni bilo težav, vsaj ne na zahodu, vzhod je bil druga zgodba... 100 let nazaj si bil najmanjša smet, dobro dejanje je bilo ubiti te. danes si nebodigatreba težava, ki (vsaj katerega) američana špika in špika vsakič, ko pogleda državno ekonomsko-izobrazbeno statistiko mogočnih zda.

neprijetno je pri srcu, ko te sestre in brate neba, zemlje, voda in velikega duha vidiš za pultom v wall-martu, za mizo v kitajski restavraciji, za blagajno v mcdonaldsu. v tako njihovi pokrajini kot je severna arizona....

ps - fotke ni, ker se ne pustijo fotografirati kar tako...in ker izgledajo tako ne-njihovo...

the grandest

2010-03-13T05:56:00.005+01:00

the grand canyon

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

ni najdaljši, ni najgloblji, ni najširši,
je pa verjetno najmogočnejši.

450 km dolg, do 30 km globok in do 1800 m globok.

sveti kraj mnogih indijanskih (native american, bolj pravilna beseda) plemen.

eno izmed svetovnih čudes.

ko prideš na rob in pogledaš čez, ti spodnja čeljust pade dol. nama je na sredin večer, po sneženo snežnem metežu na avtocesti, ko se je na veleznani yavapai observation point začelo jasniti, temniti in, sicer nevredno omembe, peklensko mrzlo pihati...

to je tako neverjetno velika zadeva....potrebuješ 5 min, da celo s pogledom zaobjameš..

raz za razom, v neskončno

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

znanost, ki pri GC zadiha s polnimi pljuči je geologija. reka kolorado, z izvirom v državi kolorado, na severu je nasploh zvezda celega območja. držav colorado, utah, arizona, nevada.

pravijo, da je reka zgolj v zadnjih 5-6 milijonih letih izkopala, odkrila in odnesla, proti pacifiku, baja california, šodra toliko, da je prikopala do tistih kamnov, ki so stari (točno in natančno) 1840 milijonov et. zemlja je stara recimo samo še enkrat toliko. plasti, ki so vidne kot na dlani in totalno noro, povsod naokoli, kamor seže pogled, so identično skladne, enake, skopirane. fantastične so. prevladujeta peščenjak in apnenec, barva je celotna paleta med belo-rjavo in rdeče-rumeno. sneg vse skupaj naredi že pocukrano.

ko sonce začne nažigati, ko končno postane toplo...

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

po mrzlem večeru sva prišla na (še bolj mrzel) vzhod, na jasen dan. ne ravno povšeči fotografom, zato pa znanilec toplega dne. čas, marec, je relativno primeren. ljudi (relativno) zelo malo, vidljivost odlična (baje do 200 km), cene ugodne, sprehodi, ki jih delaš, niso vročinski......
velja pa (recimo) priti še enkrat, prehoditi pot do reke, ostati več dni, narediti nekaj tur, postati del te mogočnosti za vsaj kratek čas. če ne drugje, pohajkovati do reke po vsaj najbolj znani bright angel trail

graben, vreden ogleda,

vreden globokega vdiha.

tak, da ti naredi solzico v kotičku očesa......

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

kjer ne bi zrasel niti paradajz

2010-03-11T06:10:00.004+01:00

the paris hotel, the strip, glavna avenija v LV

je zraslo mesto naslednjih karakteristik:

ustanovljeno 1911, danes skoraj 2 milijona prebivalcev, leta 2020 naj bi jih bilo tri milijone

razlogi: turizem rasterasteraste
igralnice
gledališča, mjuzikli, ostale zabave za odrasle
hoteli (ki so znamenitost sami po sebi)

las vegas ima 19 izmed 25 največjih hotelov na svetu. skupaj preko 67000 sob.

tematski hoteli v veliki meri temeljijo na vodi---

venice

mandalay

ceasar palace

new york new york

paris

planet hollywood

vodometi pred bellagio, treasure island...

obvezni displayi, plazme, neonski napisi....

venetian zunaj, venetian znotraj, nebo je umetno

si predstavljate število brisač? wecejev? tuš kabin?

pa zalivane zelenice, ki so obvezne?

golf igrišča?

pralnice avtomobilov?

količino porabljene vode?

količino električne energije?
plastičnih kozarcev, krožnikov,...?

število zaposlenih?

zakaj toliko priseljencev?
mehičanov, kitajcev,...
za eno novo osnovno šolo otrok na mesec ali dva?
zakaj tako malo ljudi tukaj govori angleško?

zakaj toliko slabe volje na strani nemočnih, tistih brez kapitala?

vojne za vodo v nevadi
količino zapravljenega denarja?
višino dobička?

turistov? takšnih, ki nimajo za burek in takšnih, ki jih dejansko ne vidiš...

sredi puščave, 330 dni sonca na leto, city of las vegas.

disneyland za odrasle.
začnejo že pri otrocih. marsikateri hotel ima children's gamblin' area...
ne neha se niti pri malodane nepokretnih. invalidski vozički, obnemogli dedki in babice ob igralnih avtomatih so (vsaj tako videno) običajna stvar...

ceasar's palace, eno od nadstopij...z gigantskimi kolosi v atriju

za naju destinacija le za dan.

šoping v neskončnih outletih je bil uspešen, večerni sprehod po stripu osupljiv.

po drugem dnevu se ti začne mešat.

Las Vegas has one of the highest suicide rate of the U.S. A research study that found Las Vegas residents are 40% less likely to commit suicide if they leave Las Vegas and visitors are twice as likely to commit suicide there as elsewhere was published in the Las Vegas Sun newspaper in 2008, breaking a long-time taboo on discussion of suicide in Las Vegas.

karma je res malo čudna...

midva sva šla zato raje na vzhod.
grand canyon, here we come....

the silver state

2010-03-08T02:06:00.005+01:00

surrealistična pokrajina

tukaj, za grebenom, za naslednjim, za tretjim

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

je imenovana nevada. verjetno zato, ker je zlata mrzlica pripadla kaliforniji pred 100 leti, nevada je v razcvetu sedaj - veliko sonca, poceni zemlja, nizki davki, malo ljudi. svetovno znana po las vegasu you know you are in nevada when even gas station has a slot machine, manj znana po svoji nezemeljski lepoti.

nevada - zasnežena - ima svoj čar. 130 milj, 100 milj, 80 milj, 120 milj, na takšnih razdaljah so posejana mala sela, nič večja od treh hiš, dveh hlevov, velike ograde in treh pick-upov. in bencinske črpalke. ponekod v indijanski lasti.

nalašč sva vzela cesto št. 50. the loneliest highway in usa. baje tako zaradi turizma. nevada se strašno trudi privabiti turiste, kalifornija se ji smeje, da je ugliest us state (smo slišali že pred dvema letoma). kdo se zadnji smeje tukaj, je relativno... v tem letnem času res ni prometa (ni turistov), poteka večinoma po dnu izsušenih jezer, pri nekaterih lahko vidiš poslednje vzdihljaje. surov puščavski svet, z redkim rastjem, živino (presenetljivo), v marcu ponekod prekrit s snegom. nadmorska višina redko pade pod 1000 m. ravninski svet se polaga dviguje/spušča proti vmesnim zasneženim gorovjem, katerih višina preseže 4000 m.

toiyabe mt range

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

koliko (verjetno) še neosvojenih vrhov... na dolge proge cesta daje videz valovanja, dviganja-spuščanja-dviganja-spuščanja. z malo domišljije kot po globokem morskem dnu ali na luni... tako nekje 4x, 5x. tišina, samota, veter, šelestenje pritlikavega grmovja... z avtomobilom gre hitro. z vozovi, v nedaljni preteklosti, je bila zgodba drugačna. tu so še kojoti, klopotače, ...ni bilo easy way. preden si zagledal in objel zeleno dolino san joaquin v kaliforniji..

ogromna kotlina, great basin, ki leži med skalnim gorovjem (colorado state) in sierro nevado (kalifornija) sega v šest zveznih držav. znana po suši, poletni vročini, zimskem mrazu, po dolini smrti, po las vegasu..

prevoziti jo z avtomobilom - super izkušnja.

reno, NV, the biggest little city in the world, pravijo
stanje cest je 1A. vse za bencin in jeklenega konja

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

90% nevade je v lasti države. vojska, UFOti, zavarovana območja, za vse je tukaj prostor.. :P

s pacifika sva tako zavila proti vzhodu. uspešno ušla vsem viharjem včeraj, ti naju lovijo danes, jutri greva tja, kjer bo sonce.
dan sva preživela v zion NP, jutri je bil v planu bryce NP. ker tukaj ni sonca, greva na jug.
verjetno v vegas.

baje ni nič boljše z vremenom v sloveniji. vse ima svojo razlago. letos je leto el ninjota. v las vegasu je v januarju padlo več dežja kot v lanskem letu skupaj...

severna obzorja

2010-03-05T08:07:00.006+01:00

redwood national park

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

howURdoin from california.

severna kalifornija, obala, nocoj, ob 11 pm in še malo.

najina velika tura se začenja, kaže na to, da bo jako fleksibilna. več o tem kasneje.

že v torek (2. dan) je boštjan predstavil svoje fotke članom san francisco club slovenia. zahvala za to gre jacqui widmar stewart. zanimiva skupina ljudi, ki tako simpatično govorijo slovenščino in american way. skupni dom imajo v veliki stavbi na kateri piše slovenian hall 1929, leži pa v lepem južnem delu SF. bilo je lepo. zapeli smo tudi dve slovenski narodni, maloda-nisem imela mikrofona v rokah :)

večina izmed njih zdravnikov, računalniških strokovnjakov, poslovnežev.

slovenian hall 1929

včeraj sva prišla do arcate, cca 500 km severno od san francisca. izhodišče za NP št. 1 - redwood national park. ravno tako v latinščini imenovane seqouie - kot tiste iz sequoia NP, ampak ne gigantske, temveč sempervivens - vedno zelene. tukaj jim pravijo striktno redwood. ker so takšne. tudi decembra. najvišja drevesa na svetu, nekatera merijo več kot 110 m. odličen članek o teh je v NG magazine, nekaj številk nazaj, glavne karakteristike teh dreves pa so:

plitve korenine

lega ob pacifiku - veliko vlage, dežja, megle

velika višina 100<

odpornost na ogenj

1000, 2000 let preden so dejansko stara

fantastičen izgled

super zavetišče za medvede, divje mačke večjih velikosti in severne jelene

ekosistem gozdnih tal - veverice, praproti,...niso le na tleh pač pa v več ponavljanjih v smeri višine

in seveda

SUPER gradbeni les. takšna fajn hiša bi bila iz enega dela ene same....

popoldanski počitek

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

no ja, kalifornijci so to vzeli dobesedno in izsekali 95% redwooda. tako da tisto malo, kar je ostalo, je danes narodni park. rasle so od big sura (južno od san francisca) do seattla (v zda, drugače tudi v kanadi). skupaj cca 1600 km.obmorskega pasu. zato pa je tole center ZDA lumberjackov. gozdarjev v pravem pomenu besede. kariraste srajce, veliki pick-upi, terenci, ...

nimava ravno sreče z vremenom, zaenkrat. danes je bilo sicer supersončno, za naslednje dni pa snowsnowsnowrainsnowsnowwindsnowsnow. ni ravno optimistično, če nimaš zimskih gum ali vsaj verig (katerih v san franciscu ne poznajo...). najin, sicer snežno bel avto, zmore marsikaj, ampak v snežne viharje divjega zahoda pa ne greva z njim, vsaj dokler ne pojenjajo.

če b fotografira, je m za volanom...

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

zato se mi trenutno niti ne sanja, kje bova spala jutri zvečer. vse je stvar presoje glede vremena - sončni las vegas, zasneženi crater lake ali nekje pri deževnem seattlu. ti kraji so si toliko narazen kot atene, london, berlin. somehow...

končna destinacija je divji zahod, pacifik je pa lep uvod...

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

se opravičujem na občasno zmedenem poročanju, ura je kasna :)

lep dan želiva vsem..

viševnik in sončni vzhod, pa glih pred poroko

2010-02-11T13:32:00.001+01:00

tole sem še dolžna, na tisto mrzlo sobotno jutro.

vredno prehlada, pravi g. odar.

da se ne strinjam, pravi ga. odar.

no, pozdravili smo se, do poroke.

v soboto sva si izrekla lepe besede. da bi trajale do smrti, večnosti in še naprej.

prikrade prileze zleze eksplodira

2010-01-27T17:53:00.001+01:00

blegoš, 17. prosinca 2010
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

zadnjič sem bila ne seminarju, kjer je bilo sledeče vprašanje.

kdo od naslednjih je "intruder":

dell, honda, johnson&johnson, gillete, coca-cola

odgovor se nahaja v naslednjem vprašanju, kdo je "intruder":

zahod na blegošu, vzhod na viševniku, kavka na lipanci, prehlad

ključ je v zaporedju možnosti.

sama sebi se zdim jako zdravo bitje. gripa, angina in vse ostale variacije visoke temperature gredo mimo mene (naj traja...). do nedelje sem bila zih, da me je preskočil tudi zimski prehlad. pa me ni. v ponedeljek je eksplodiral.

sadje, zelenjava, občasna aloe vera, gibanje in spanje očitno niso dovolj.

skeptiki jojkakojemrazpejtnonotr bi rekli, da je moj imunski sistem zmedel mraz na viševniku v soboto zjutraj, na fantastični zimski sončni vzhod. romantiki dašeimuncpadedol bi pa vzhičeno dejali: "kako lepo!" stvar se te dni že lepo prebavlja, premleva, v roku 48 ur bo na tleh. super :P

ampak je vredno. snega, sonca, zime, zraka, neba. kaj pa je en prehlad proti temu. ništrc.

lipanca, 15. prosinca 2010

http://ob-photo.jalbum.net/OB

smo kot v lemovju, vsega je kriv....

2010-01-22T15:42:00.000+01:00

te dni sem z neta precej odsotna. razlog je v xyz slovenskem ponudniku spletnih storitev.

namreč, poslana jim je bila prošnja, da naj z 31.1.2010 zaključijo moj paket.

frajerji so ga že ta teden, brez meni0, nam0.

povzročili nemalo težav in baje je to nepreklicno.

očitno imajo dovolj $$.

pa sem (bila) zelo reden plačnik storitev.

zato živim, kot so pred časom v lemovju. priporočam v spomladanski obisk. vas nad sočo, nekaj minut hoda, veliko minut fantastičnih razgledov.

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

ključne besede: mir, zeleno, zapuščeno, BREZ internetne povezave :P

več ob skorajšnji spletni povezavi

1004.

2010-01-12T19:46:00.037+01:00

20. stoletje, barok, gotika vse je tukaj, kot v las vegasu
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

je bil bled prvič omenjen v pisnih virih. 1011. pa tale grad (drugače zasnova mnogo mnogo starejša). vsak v svoji darilni pogodbi, ki ju je nemški cesar heinrich der zweite dal brixenškim škofom. albuinu, ingenuinu (danes svetnikoma...) in ostalim.

z zvitim namenom... diplomacija je od nekdaj temeljila na zvitosti, previdnosti, koristih.

želel oz. moral je, kot vsak nemški cesar, enkrat v življenju videti papeža in live. zato je moral v rim. tako je določil veliki karl, charlemagne.

in iti iz današnje nemčije v rim, pred 1000 leti, ni bil ravno lahek postopek. predvsem nevaren.

zato potrebuješ dobre prijatelje nekje pod alpami, recimo v brixnu, danes (samo za italijane) bressanone, južna tirolska.

in kaj je primernejše darilo, kot blejsko jezero, otoček s cerkvijo, okoliške vasi, travniki, njive, gozdovi, bohinjsko jezero, pa še vsi domačini, živina,..

mačje oko je super stvar za domače dvorišče
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

verjetno tudi zaradi tega nikjer ne piše, da je bil henrik II na tej poti umorjen....ker ni bil. ker je pač preživel, ker so ga ščitili, gostili in razbojnikom dopovedovali, da ta je pa fajn, da naj ga pustijo pri miru. verjetno tudi zaradi blejskega gradu :P.

darilo je bilo res fajn. škofje pa ravno dovolj daleč, da so ga prepuščali fevdalcem. in ti so ga spreminjali, barvali, zidali in rušili in zidali po svoje.

zato pa je tak, kakor je.

danes je občinski. tudi socializem je na njem pustil arhitekturni pečat.
ampak, lahko ga uživamo vsi. sicer za mastne denarje.

midva sva ga na deževno majsko popoldne, leta 2006, nekje na večer, ko je blagajna že zaprta, ko dela le še restavracija...

...s fotoaparatom in mislimi nekje nad pokljuko...
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

drnjoh drnjoh drnjohanje.....dokler ne pride sonce

2010-01-06T17:02:00.014+01:00

ko sonce pride v voje, pogledat 2010
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

lanskoletno-letošnji novoletni dnevi so bili prežeti in do konca izkoriščeni s

poležavanjem na kavču

prebiranjem in branjem knjig

zavijanjem v kovter v nedogled
gledanjem dobrih filmov
študiranjem fotografij
kuhanjem novih in eksperimentalnim kuhanjem starih receptov

klepetanjem ob konstantnem okušanju te in one in tretje in pete čokolade

meditiranjem in tai-chi-ranjem

gledanjem v zrak.

skratka - nič hribov, nič sonca, nič kepanja, nič lova za sončnimi vzhodi in zahodi, nič švicanja....ničničnič.

in bilo je fajn. da greš malo sam vase, bi rekli starejši...

z gospodom odarjem sva si novo leto voščila na toplem, pred oknom, ki so ga stresale in barvale bohinjske rakete,...

konec tega state-of-mind je bil v nedeljo zjutraj. energija, ki se je tekom preteklih dni kopičila v mišicah, kanalih, sklepih,...je eksplodirala dopoldne, polegla se ni niti po kosilu, približno umirjena je bila nekje zvečer.

zjutraj sva naredila lep, dolg sprehod do slapu mostnice. čez hudičev most, skozi korita, do koče, mimo vseh "nevemžečigavih rotov in stanov" do slapu. pa po sončni strani nazaj. pa s čajem, s čokolado, s suhim sadjem na klopci na soncu, pa še vedno po južni strani nazaj. lepo, mirno, sončno in sneženo. končno. vitamin d je kar rasel in rasel in rasel...
priporočam. za lahkotno uživanje nekje 4 ure, izhodišče stara fužina, potrebna oprema gojzarji, kapa, rokavice, sončna očala in jasno, fotoaparat ...

sneha, de glih je, de glih vohka rečeš, de je
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

popoldne sva skočila še na slatnik, nad soriško, lovit zahod. aktualna fronta ga je žal požrla prezgodaj in brez vseh žarometov, ognjemetov. kljub temu je bil večer lep. za posladek, za češnjo na kremo jutranjih voj...

dostojen zaključek lenobnega novoletnega praznovanja...

mother earth

2009-12-28T19:25:00.030+01:00

bohinjski zlatorogov otok

fotografiral: stane klemenc, 25. 12.

Birds and butterflies
Rivers and mountains she creates
But you'll never know
The next move she'll make
You can try
But it is useless to ask why
Cannot control her
She goes her own way

piše v besedilu nizozemskih within temptation.

ena takšnih poti se je naravi dogajala v petek. že cel teden je bil dokaj sumničav. iz tistih idiličnih minusdeset smo prišli na plusdeset. da je bilo dvakrat topleje, to za stopinje ne gre. je bilo pa definitivno občutno topleje. v petek zjutraj je bil prisoten skoraj občutek soparice. nekaj podobnega, kot če v tropski državi izstopiš iz aviona.

skratka, nagravžno, za letni čas okoli 25.12.

povprečna letna količina padavin v slo je cca 1500 mm, odvisno kje ste. območje kanina, komne, krna,...naraste tudi do 3000, celo do 3500, 4000. rekord ima breginjski kot, 4600 mm (1961. leta). lahko pa je povprečna količina tudi pod 1000, recimo kje na vzhodu,... rekord za najbolj suh konec slo ima vučja gomila (prekmurje), cca 500 mm. presoja, ali je 300 mm veliko (kolikor na nekaterih območjih dežja padlo pretekle dni), je vaša.

pogoji preteklega tedna so bili za nastanek poplav naravnost idealni:

snežna podlaga, ki je postala vodna postelja in tako samo še dodala svoj del v padavinski december

odsotnost rastlinske podlage, ki v poletnem času celo zadevo lepo zavira in dela v prid človeku (tudi ta...)

ciklon, ki se je odločil, da pogleda, kaj dogaja v zahodni sloveniji. noben drug tip padavin (glede na nastanek) ni tako obilno bogat, vodnat, vztrajen, ....

pa verjetno še kaj...she goes her own way...

prof. dr. karel natek je pri geografiji naravnih nesreč večkrat rekel, da so tovrstni dogodki za naravo popolnoma naravni. če je zraven vpleten še človek, jim rečemo katastrofa (marsikdaj po krivdi nepremišljenega človekovega dejanja).

padavine so eden glavnih vremenskih fenomenov povsod po svetu. britancu, rusu, špancu, pa še komu se zdi 3000 mm ogromno. spe drugim nekaj podpovprečenga. se spomnite z ure zemljepisa v osnovni šoli kraja čarapunji v indiji? najbolj namočen kraj na svetu sploh? cherrapunji prejme letno preko 11000 mm, v povprečju. rekord je čez 26000 v enem letu. najbolj moker mesec pa je prejel preko 9000 mm. to so pa verjetno idealni pogoji za riž...

naslednja padavina pri nas naj bo sneg. v zmernih količinah...

dodajam še boštjanovo sobotno fotoreportažo, dan potem.

kamp bo ornk poriban
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

kjer se čolni počutijo kot doma
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

ukanc, v koncu, že skoraj v kraljestvu povodnega moža
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

dan pred tem, na mokro mokri božični petek, ni kaj dosti fotografiral. iz bohinjskih kleti je reševal krompir in čebulo, peči in gorilce, pustolovske domače živali in vodi iskal pot na prosto......da se je zlivala po soteski proti bledu kot ledeniški veletok ob koncu ledene dobe...takšnega prizora, v vsej svoji mogočnosti, ne vidiš vsak dan...

božič v pesmi

2009-12-24T21:52:00.009+01:00

na sveti večer

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

pevci imamo radi božične pesmi.

da so jim najljubše, jih trdi veliko.

lepo gredo v uho in do srca sežejo. nekatere božajo z božično milino, nekatere radujejo s pastirji, nekatere sanjajo z migljajočimi zvezdicami, nekatere pa poslušajo in v ritem zibajo s tistim simpatičnim, 6/8 taktom.
delček te velike zakladnice pišem tu spodaj.

mirabile mysterium, to čudežno skrivnost, je v pesem zložil davno tega gallus.

pred 500 leti, s trubarjem, so peli te dan je usega veseja. slovenski melos se je skozi leta prepletal in napletel v celotno melodijo. tako lepo je to trilogijo za današnje dni harmoniziral pavle merku.

najljubša najmlajšim je živahna glej zvezdice božje, migljajo lepo.

svetovno znana, za moje pojme najboljše doneča v kakšni veliki katedrali, z velikim simfoničnim orkestrom, hitite kristjani.

s tako ljubko vpletenim, skozi generacije grajenim gorenjskim narečjem, da kako jožef in marija prosta za jerperge/po moje prenočišče? in kako je jožef stesal zibuko s puntako/vrsta sekire,...poživijo narodne.

za v posluh pa link na ruskega mojstra sergeja rahmanina, na pesem bogoroditse djevo. če zapreš oči, če se premakneš v sibirski mraz (kje si?)... lahko začutiš rusko sapo na licu. pravoslavna pesem, tukaj sicer v izvedbi poljakov. nisem čist zih, po moje ni božična, je pa vseeno čudovita za nocojšnji večer.

sergej rahmaninov, bogoroditse djevo

lepo poslušanje in lepe praznike...

sibirski anticiklon, welcome

2009-12-21T19:47:00.005+01:00

včeraj je bila tako lepa nedelja......

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

zimski dan z veliko začetnico. sneg, mraz, sonce, pa še nedelja. kaj več si človek še lahko želi?

prasketanje v šporgetu, volneni štunfi, topel čaj, decembrski filing za oknom, piškoti, čisto sveža potpuri skledica na mizi, svečka...božični kič, resnično.

čez dan sva šla malo na sonce, do jezera. tako fantastično je v teh dneh, ko je tako mraz, da se iz jezera dvigajo meglice non-stop, ko nastaja puhteča megla....

dr. vrhovec, pokojni prof. meteorologije, nam je o sibirskem anticiklonu nad nami na faksu razlagal nekako takole:

močno se ohladi. prihod te hladne mase spremljajo manjše padavine. v V polovici slovenije, vse do dinarske pregrade, je oblačno in vetrovno z vzhodnikom. zgornja meja oblačnosti je ponavadi med 2000 in 2500 m, tako da nad oblake gledajo le najvišji vrhovi julijskih alp. na Z strani alpske pregrade je običajno jasno, na krasu, na vipavskem in ob obali več dni piha zmerna burja. po ustalitvi SC se nadaljuje hladno vreme. tudi drugod po sloveniji se postopno zjasni, zrak je suh, megle po kotlinah prvih nekaj dni ni in nočne ohladitve so pozimi zelo izrazite. ob takšnem vremenu so bile izmerjene najnižje minimalne temperature.

da bi le kmalu spet prišibal in zjagal tale jugo nekam daleč....

piškotipiškotipiškoti

2009-12-21T19:18:00.007+01:00

božič je edini čas leta, ko mi je peka piškotov užitek. ponovno testiranje starih receptov, odkrivanje novih, putr, med, cukr, cimet, ingver, piment, čokolada, mandeljni, lešniki, mikser, topel in čimbolj razumevajoč odnos s pečico, vonj po piškotih v hiši, vonj po piškotih na meni, občutek, da sem sama en velik piškot....

eksperimentiranje z recepti, pa ta in ona rošada v sestavinah, skepsa ob ne-ravno-idealnem poteku postopka, pa zmuzljiv peki-papir, rahlo kisla marmelada na čokoladi je odlična (ne), ko zmanjka PP - ali uporabimo kvas v prahu, pišuka...nekam malo mase, .... auch, vroče...

vse to sodi zraven. vse pa je poplačano, ko je okus dober, boljši, včasih celo nad pričakovanji....

med je obvezna sestavina, takisto čokolada...
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

sladkorja za odtenek bele barve,

masla za stabilno kompozicijo slike...
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

pa ravno prav zapečeni...

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

v letošnjem letu so bili nekateri popolne novitete, povzeti po receptih mateje reš, zaenkrat so izpadli ugodno. recepti so tukaj.

kopy vs kobe

2009-12-21T18:57:00.002+01:00

poglejte si tole spodnjo povezavo (hvala boštjan). kobe bryant je velezvezda. vedno bolj svetlo (zraven njega) sije še ena. z jesenic. ta, že od rojstva s talentom, je vseskozi pametno razmišljala, delovala zrelo, pa še dobrega, očetovskega mentorja je imela (ima) zraven sebe.

kopitar in bryant

in to v mestu angelov.... pred tabo kapo dol, anže.

vir: http://farm1.static.flickr.com/179/434247098_eccae2edb6.jpg

da časa ni, stoka gospa b, gospod f se pa prehladi

2009-12-17T06:13:00.006+01:00

ko čez dan na kredarici namerijo (največ) -12
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

zadnja objava je bila o decembrskih jutrih nekje višje. so fantastično mrzla, vseeno čudovito lepa.

če si na delovnem mestu nekje ob sedmih, jih je udejanjati v živo dejansko nemogoče. zato jih spremljam bolj izpred monitorja, vsaj med tednom. boštjan jih uživa tudi in live.

a kaj, ko fotograf tako not pade, da mraza še vidi ne, kaj šele občuti.

potem pa še prehlad...

posledica tega je, da eni tovrstne trenutke podoživljamo skozi knjige, drugi skozi softver, imenovan PS.

sožitje obeh aktivnosti se včeraj najde v lazu. te dni študiram marijana lipovška, v juniju odpiramo njegovo spominsko fotografsko razstavo. da, bil je tudi fotograf. predvojni, povojni fotograf slovenskega gorskega sveta. v lazu je imel (danes njegova soproga) zatočišče, ravno tam nekje pod ogradi. nekoč, verjetno v lazu, ali pa vsaj s spomini nanj, je zapisal tudi tole:

Tak je bil moj dan, moj srečni dan. Nič nisem sebičen.

Prav nič ga nočem obdržati zase.

Tudi drugim ga privoščim, saj zato ga opisujem.

Zakaj vse tisto, kar je resnično lepo,

ima človek na voljo zastonj ali skoraj zastonj.

Za to ne potrebuje bogastva, imeti mora le odprte oči in odprto srce.

Potem morda - morda - doživi spet tisti mir, ki ga vsi potrebujemo, a zaman hlastamo za njim sredi nemirnega življenja, ki je postalo naša edina resnična stvarnost.

v lazu pa te dni vse počiva, spi...

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

decembrski večeri

2009-12-11T19:34:00.002+01:00

če le utegnete, jih preživite nekje na razgledu.

meni zaradi 1000 in 1 stvari, ki mi niti niso po-godu, ne uspeva...

tolažim se s to in to in to in to fotografijo....

enkrat takole

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

v naslednjem trenutku drugače

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

vedno lepo.

lep vikend, naj bo na snegu, svežem zraku, pod kapo, za rokavicami, v šalu :)

dijaki in cali

2009-12-11T19:24:00.003+01:00

te dni sem imela na sgtš radovljica, v okviru projektnega tedna, pri moji razredničarki, kraljici (alias marjana kralj), štiri predavanja o kaliforniji za srednješolce.

nad pozornostjo sem bila presenečena. tema je res toptop zavsegaznalce najstnike. seveda je poslušanje sem pa tja, pri nekaterih, prešlo v spanje (kdo jim zameri, saj morajo biti cele noči na netu...), ampak v osnovi so bili super.

najbolj jih je seveda fasciniral sin city...
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

pozorno so prisluhnili, nekateri zbudili, ko smo gledali tegale...

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

najbolj simpatične so se jim zdele tele bejbe...

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

najbolj paf so pa bili ob gledanju posnetkov death valley-a.

takisto jaz...

place-to-visit, vam rečem

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

zanimiva izkušnja, prijetno presenečena nad njihovim znanjem o 3. največji zvezni državi. how you're doin', so na koncu znali vsi :)